Donald Trump - po štirih letih vladanja še vedno najbolj nenavaden predsednik ZDA

Ko se je Donald John Trump avgusta 2015 popeljal po tekočih stopnicah svoje stolpnice na Manhattnu in razglasil predsedniško kampanjo s trditvijo, da Mehika v ZDA pošilja kriminalce in posiljevalce, mu noben resen analitik ni pripisal možnosti za zmago. Presenetil je vse in po izpovedih nekdanjih sodelavcev, kot je Steve Bannon, tudi samega sebe ter postal 45. predsednik v zgodovini ZDA.

Rodil se je 14. junija 1946 v newyorškem Queensu, kjer je njegov oče Fred gradil stanovanjske bloke za revne in srednji razred. Trumpov oče je bil potomec nemških priseljencev, mama Mary Anne MacLeod pa škotskih. Donald ima še dve sestri, oba brata, Fred in Robert, pa sta umrla.

Donald je imel težave z obnašanjem že v osnovni šoli in starši so ga s 13 leti poslali na vojaško akademijo New Yorka, kjer je končal šolanje s činom stotnika. Nato je dve leti študiral na univerzi Fordham v Bronxu, potem pa se je podal v Pensilvanijo na poslovno šolo Wharton študirat nepremičninske posle.

Njegova sestra, nekdanja zvezna sodnica Maryanne Barry, je v skrivaj posnetem pogovoru z nečakinjo Mary, hčerko pokojnega Freda, povedala, da je Trumpove sprejemne izpite za Fordham naredil nekdo drug, poslovne šole Wharton pa razen nekaj tečajev ni obiskoval, temveč je študiral na univerzi Pensilvanija.

Služenju v vietnamski vojni se je izogibal zaradi študijskih obveznosti, ko je teh zmanjkalo, pa zaradi poškodbe stopala. Delal je v družinskem oziroma očetovem podjetju, ki ga je kasneje prevzel in preimenoval v Trumpovo organizacijo.

Med kampanjo leta 2016 se je hvalil, da je od očeta dobil majhno žepnino v višini milijona dolarjev, iz katerih je ustvaril deset milijard dolarjev vredno premoženje. A po treh stečajih in krčevitem skrivanju davčnih napovedi v to zgodbo verjame le sam. New York Times je v štirih letih objavil dve temeljiti raziskavi glede Trumpovega premoženja.

Druga, objavljena letos septembra, navaja, da je leta 2016 in 2017 plačal le po 750 dolarjev zveznega davka ter da je v bistvu zadolžen za več kot 400 milijonov dolarjev. Ne le doma, ampak tudi na tujem. Trump sicer še vedno skriva svoje davčne napovedi, ker da je "v reviziji".

Po očetovi smrti leta 1999 je dobil del okrog 300 milijonov dolarjev vredne zapuščine in z denarjem si je opomogel po težavah v začetku 90. let prejšnjega stoletja. Naložbe v Atlantic Cityju so ga leta 1991 namreč spravile v stečaj.

Trump, njegovi sestri in brat Robert, ki je umrl avgusta, naj bi skušali nečakinjo Mary izigrati pri dediščini, zato jih je tožila. Po podpisu pogodbe o molku je denar dobila, kljub temu pa je psihologinja letos izdala kritično knjigo o stricu predsedniku.

Trump je imel do decembra lani uradni naslov v svoji stolpnici na 5. aveniji na newyorškem Manhattnu, nakar se je zaradi preiskav davčnih utaj v New Yorku in drugih preiskav uradno preselil na svoje posestvo Mar-a-Lago na Floridi.

Pred izvolitvijo za predsednika ZDA je bil Trump s svojimi poslovnimi potezami in izjavami nenehno prisoten v medijih. Slovel je po lastništvu lepotnih tekmovanj Miss USA, Miss Teen USA in Miss Universe, od leta 2004 do leta 2015 pa je na televiziji NBC gostil oddajo Vajenec.

Še vedno se rad tožari, s to razliko, da sedaj stroške sodnih sporov plačujejo večinoma ameriški davkoplačevalci. Do izvolitve leta 2016 je bil vpleten v 150 tožb na zveznih sodiščih in 150 tožb samo na sodiščih Floride.

Njegova politična ideologija je precej pisana. Do leta 1987 je bil demokrat, potem nekaj časa republikanec, spet demokrat, nato neodvisen, demokratske kandidate je zalagal z denarjem za kampanje, zdaj je spet republikanec. Leta 2000 je nekaj časa kandidiral za predsednika kot član reformne stranke, s kandidaturo se je poigraval leta 2012. Podpiral je politične kandidate obeh strank, Hillary in Bill Clinton pa sta bila leta 2005 celo na njegovi poroki z Melanijo Knavs.

Leta 2011 se je pridružil gibanju t. i. rojstnikov, ki so dvomili, da je bil tedanji predsednik Barack Obama rojen v ZDA. Tudi po objavi Obamovega rojstnega lista ni odnehal. Šele proti koncu kampanje leta 2016 je Trump na pol priznal, da verjame, da je bil Obama rojen v ZDA.

Včasih je podpiral pravico do splava, zdaj je ne, enkrat je bil za legalizacijo istospolnih porok, potem proti. Smrtno kazen je vedno odločno podpiral, njegov prvi mandat pa je zaznamovala ostra politika proti nezakonitim priseljencem in priseljevanju v ZDA nasploh.

Mandat je leta 2017 začel s prepovedjo vstopa državljanom določenih muslimanskih držav v ZDA in nadaljeval s prizadevanji za zid na meji z Mehiko. Skušal je odpraviti Obamovo zdravstveno reformo, a brez alternativne rešitve za zavarovanje več deset milijonov ljudi.

Odpravljal je okoljske regulacije, po spopadih med neonacisti in protestniki proti rasistični zgodovini ZDA je dejal, da so dobri ljudje na obeh straneh, protestnike proti policijskemu nasilju je pred Belo hišo nasilno razgnal, žalitve kritikov in žensk so deževale, mediji so postali sovražniki ljudstva.

V Beli hiši je zaposlil hčerko Ivanko in zeta Jareda Kushnerja, ministre je odstavljal po tekočem traku, razočarani visoki uradniki so odstopali ali bili odpuščeni in so potem pisali knjige, v katerih so opisovali popolno zmešnjavo na sedežu ameriške vlade. Številne sodelavce je odnesla preiskava ruskega vpletanja v ameriške volitve, nekdanjega stratega Steva Bannona pa so tik pred konvencijo aretirali zaradi prevare vlagateljev v zasebni zid na meji z Mehiko.

Na zunanjepolitičnem področju je Trump nemudoma sprožil dvome v ameriške zaveze Natu, odstopil je od iranskega jedrskega sporazuma, Rusiji in Siriji prepustil kurdske zaveznike v Siriji, odstopil je od pariškega podnebnega sporazuma, priznal Jeruzalem kot prestolnico Izraela, pohvalno se je izražal o avtokratskih voditeljih, kot je ruski predsednik Vladimir Putin, in skušal prisiliti Ukrajino, da mu pomaga na letošnjih volitvah s preiskavo Bidna.

Zaradi tega si je kot šele tretji predsednik v zgodovini ZDA prislužil ustavno obtožbo, ki se je letos končala predvidljivo z oprostilno sodbo v senatu z republikansko večino. Ta sodba mu je dala krila pred letošnjimi volitvami, ki pa jih je marca spodrezal izbruh pandemije novega koronavirusa.

Trump je uvodoma zanikal resnost pandemije, nato po okužbi in bolezni dejal, da razume, za kaj gre, po ozdravitvi s poskusnimi zdravili pa se je vrnil k trditvam, da koronavirus ni tako nevaren, da bo izginil sam od sebe in da zaradi tega ne bodo več ustavljali gospodarstva.

Vzpodbujal je proteste proti guvernerjem držav, kjer so po navodilih stroke ustavljali gospodarstvo ter uvajali socialno distanco in nošenje mask. Spravljal je v obup znanstvenike na svojih novinarskih konferencah s promocijo nepotrjenih zdravil in nevarnimi rešitvami, kot je uživanje čistil.

Na vprašanje o največjem številu okuženih in mrtvih na svetu pa je odgovoril: "Je, kar je." S takšnim odnosom si je pridelal zaostanek v anketah za Bidnom, v spominu pa je med drugim ostal starejšim volivcem na ključni Floridi. Zaostanek je skušal zmanjšati z agresivnim nastopom na televizijskem soočenju z Bidnom v Clevelandu, iskanjem škandalov o nasprotniku, intenzivnem tvitanju in številnimi predvolilnimi zborovanji po ključnih državah.

Konservativno Ameriko je v svojem mandatu razveselil s sprejemom davčnih olajšav, odpravljanjem regulacij, imenovanjem konservativnih sodnikov, povečanjem sredstev za vojsko, nasprotovanjem splavu, varovanju okolja in nezakonitemu priseljevanju ter med drugim transseksualcem.

Ni začel nobene velike vojne, v času njegove vlade so usmrtili vodjo skupine Islamska država, uspešno je posredoval pri navezavi diplomatskih odnosov med Združenimi arabskimi emirati in Izraelom ter za nekaj časa umiril napetosti s Severno Korejo. Zaradi trgovinske vojne s Kitajsko pa je pred pandemijo po mnenju ekonomistov zavrl še hitrejšo gospodarsko rast in večjo rast borznih indeksov.

Razen odnosa do pandemije se je Američanom morda najbolj vtisnilo v spomin ločevanje otrok od staršev na meji, kot tudi saga o ruskem vpletanju v ameriške volitve. To še vedno zanika, kljub temu da je nazadnje senatni odbor z republikansko večino potrdil, da so se Rusi res vpletali na Trumpovi strani proti Clintonovi.

Trump je poročen z Američanko slovenskega rodu Melanio Trump, s katero imata sina Barrona. Od leta 1977 do leta 1991 je bil poročen s Čehinjo Ivano Zelničkovo, s katero imata tri otroke (Donalda mlajšega, Ivanko in Erica). Od leta 1993 do leta 1999 je bil poročen z Marlo Maples, s katero imata hčerko Tiffany. Ima tudi osem vnukov in vnukinj.