Koroški Slovenci zadovoljni s podvojitvijo podpore avstrijskim manjšinam

Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko je izrazil zadovoljstvo nad podvojitvijo sredstev za avstrijske manjšine, ki je sploh prvo povečanje sredstev po 25 letih. Predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik je izrazil veselje in ocenil, da gre za mejnik. Tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Manuel Jug je menil, da gre za zgodovinski dan.

Predsednik NSKS Inzko je ob zadovoljstvu, da bo avstrijska vlada podvojila sredstva za narodne skupnosti v Avstriji ter ob stoti obletnici koroškega plebiscita tudi namenila dodatna sredstva, spomnil, da je manjšina na dodatna sredstva čakala 25 let.

"Podpora slovenski narodni skupnosti in drugim manjšinam je stagnirala od leta 1995, v tem času ni bilo nobene uskladitve z inflacijo, čeprav so stroški in plače rasli," je opozoril.

Slovenija je po njegovih besedah vedno prispevala več sredstev za narodno skupnost kot Avstrija, zdaj pa se bo to verjetno nekoliko izravnalo. "To je tudi pravično. Ne more biti tako, da Avstrija, ki je statistično bogatejša, da manj kot Slovenija," je dejal.

Kot je poudaril, so imeli glavno vlogo pri odločitvi za podvojitev sredstev avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen, kancler Sebastian Kurz, podkancler Werner Kogler in poslanka Zelenih v avstrijskem parlamentu, koroška Slovenka Olga Voglauer.

"To je eden njenih večjih uspehov v prvem letu v avstrijskem parlamentu," je dejal.

Inzko iz naslova podvojitve sredstev ne pričakuje dodatnega denarja za svojo organizacijo, temveč se veseli dodatnih sredstev za manjšinska kulturna društva, ki so po njegovih besedah jamstvo za obstoj slovenske narodne skupnosti. Dodal je, da si želi bolj sistematičen pristop do odprtih vprašanj manjšine, kot so kulturni domovi, ki morajo dobiti osnovno podporo, da lahko načrtujejo svoje delovanje.

Glede plebiscitnega daru je Inzko dejal, da gre za sredstva, ki jih bo dobila izključno slovenska narodna skupnost. Del tega denarja bo šel po njegovih besedah tudi dvojezičnim občinam na južnem Koroškem.

Predsednik SKS, župan Globasnice Sadovnik je v odzivu še dejal, da gre za "pomemben mejnik avstrijske manjšinske politike in zgodovinski znak", da Avstrija "ne želi samo ohraniti kulturno in jezikovno raznolikost dežele, ampak jo želi tudi še posebej pospeševati".

Tudi plebiscitna podpora deželi avstrijski Koroški je po njegovi oceni jasen znak spoštovanja obeh deželnih jezikov na avstrijskem Koroškem. Zavzel se je, da naj bi s to podporo prioritetno podprli kulturne domove slovenskih kulturnih društev, zlasti kulturni dom Siša Športnega društva Zahomec na Zilji.

"Po dolgem obdobju zastoja so za manjšine pristojna zvezna ministrica Susanne Raab in zvezna vlada nemudoma uresničili eno izmed elementarnih obljub," je še menil Sadovnik. Dodal je, da lahko na tej osnovi z optimizmom pričakujejo, da bo "zvezna vlada v dialogu s predstavniki avstrijskih manjšin tudi v nadaljevanju udejanjila vse ukrepe na področju jasli, varstva otrok, šolstva in medijev".

Predsednik ZSO Jug je v odzivu ocenil, da je danes gotovo zgodovinski dan za slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem.

"To je nedvomno velik in zgodovinski korak pri zaščiti in krepitvi slovenske narodne skupnosti. Republika Avstrija je po dolgih letih končno naredila pomemben in potreben korak za ohranjanje jezikovne in kulturne raznolikosti. Ta sredstva bi naj bila predvsem namenjena za področja izobraževanje, jezik, kultura in mediji," je v pisni izjavi za STA poudaril Jug .

Poslanka Voglauer je za STA potrdila, da načrt, kako se bodo sredstva razdeljevala posameznim manjšinam, še ni sprejet. Z naslova štirih milijonov sredstev v okviru t.i. plebiscitnega daru bodo sredstva namenjena narodni skupnosti ter občinam na dvojezičnem območju ter čezmejnim projektom. Poudarek pri razdeljevanju sredstev pa naj bi bil na dvojezičnih vrtcih.

Kot izhaja iz uradnega poročila kanclerjeva urada o dodeljevanju podpor avstrijskim manjšina v letu 2018, je slovenska manjšina v Avstriji takrat dobila 36,3 odstotka od celotne vsote 3,9 milijona evrov, kar je največ med posameznimi manjšinami.