ZZB za vrednote NOB Slovenije in Zveza koroških partizanov za odločnejšo zaščito koroških Slovencev

Križman je ob tem izpostavil, da bi morala Slovenija notificirati avstrijsko državno pogodbo iz leta 1955. Obe organizaciji menita, da bi morala Avstrija izpolniti vse obveze do avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji, ki izhajajo tako iz ADP kot iz obljub tik pred plebiscitom.

Zveza koroških partizanov (ZKP) je ob tem predstavila svoje zahteve za zaščito koroških Slovencev, ki segajo od kakovostnega dvojezičnega izobraževanja na dvojezičnem ozemlju od vrtca do univerze, do dodatne postavitve dvojezičnih krajevnih tabel, slovenščine kot drugega uradnega jezika in ustrezne podpore manjšinskim medijem.

Organizaciji prisotnosti predsednika republike Boruta Pahorja na sobotni osrednji slovesnosti v Celovcu ob obletnici koroškega plebiscita ne nasprotujeta, pričakujeta pa odločnejšo držo slovenske politike do Avstrije glede zahtev za zaščito koroških Slovencev.

Križman je še dejal, da glede obeleževanja stote obletnice koroškega plebiscita ni nobenih razlogov za praznovanje, bodo pa ob skorajšnji obletnici 8. oktobra pripravili srečanje delegacij ZZB in ZKP ter Zveze društev General Maister v Libeličah ter na Ravnah na Koroškem pri spomeniku Franu Malgaju in tovarišem, ki so padli v borbah za Koroško 1918-1920.

Wutte je spomnil, da je eden od temeljev za avstrijsko državo po drugi svetovni vojni in avstrijsko državno pogodbo iz leta 1955 prav oborožen odpor slovenskih partizanov na avstrijskem Koroškem. Za primerjavo je še dejal, da bi morala Avstrija koroškim Slovencev namenjati takšno podporo, kot so jo deležni Južni Tirolci. Dobrososedstvo in sodelovanje med Avstrijo in Slovenijo pa se po njegovi oceni včasih odvija tudi na račun koroških Slovencev. "Smo žrtev teh kompromisov," je dejal Wutte. Dodal je, da skupen kulturni prostor zavezuje tudi Slovenijo za pomoč manjšini.

Križman je ob tem na Avstrijo naslovil pričakovanja, da bi bil "po stotih letih vendarle čas, da za manjšino, ki vam je omogočila, da ste postali demokratična država leta 1955, nekaj naredite".

Pred sto leti, 10. oktobra 1920, je na avstrijskem Koroškem v skladu z odločitvami pariške mirovne konference potekal plebiscit, ki je določil mejo med tedanjo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Avstrijo. Zaradi rezultatov plebiscita je del slovenskega naroda dve leti po prvi svetovni vojni ostal v Avstriji.

Rezultate plebiscita so razglasili 13. oktobra. Za Avstrijo je glasovalo 22.025 volilnih upravičencev ali 59,04 odstotka, za Kraljevino SHS 15.279 ali 40,96 odstotka. Glas za Avstrijo je oddalo dobrih 10.000 koroških Slovencev.

Deželni zbor v Celovcu je septembra sprejel obljubo o zaščiti manjšinskih pravic. Dober mesec po plebiscitu pa se je takratni prvi mož začasne deželne vlade Arthur Lemisch v deželnem zboru javno zavzel za germanizacijo koroških Slovencev najkasneje v eni generaciji.