Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Kaiser: Ob stoti obletnici koroškega plebiscita potovanje skozi čas namesto slavljenja "velike zmage"

vest je objavljena kot del sodelovanja med STA in APA ob stoti obletnici koroškega plebiscita

Celovec, 25. septembra - Deželni glavar avstrijske Koroške Peter Kaiser je v pogovoru ob stoti obletnici koroškega plebiscita izpostavil, da je zanj pomembno, da se obletnica obeležuje kot potovanje skozi čas in ne kot "velika zmaga". Posebej ga veseli, da se bosta slovesnosti na dan obletnice obeležila predsednika Slovenije in Avstrije.

Brdo pri Kranju.
Deželni glavar avstrijske Koroške Peter Kaiser.
Foto: Bor Slana/STA
Arhiv STA

Pandemija covida-19 je prireditve ob letošnji obletnici sicer okrnila, a bo, kot je v pogovoru za avstrijsko tiskovno agencijo APA, ki ji je STA posredovala del svojih vprašanj, dejal deželni glavar, večina projektov kljub vsemu izpeljanih. Kaiser tudi pritrjuje, da je ozračje na avstrijskem Koroškem neprimerljivo boljše. Kot je še dejal, Korošice in Korošci, ne glede na materni jezik, sodijo skupaj. Izzive pa je po njegovih besedah bolje premagati skupaj kot posamezno.

Osrednje slovesnosti ob obletnici koroškega plebiscita se bosta letos prvič udeležila predsednika obeh držav. Kaj vam to pomeni?

To pravzaprav kaže, v kakšen pozitiven razvoj so se razvili odnosi med (avstrijsko) Koroško in Slovenijo, ne glede na številne konflikte v zadnjih sto letih. Zelo pomembna je bila seveda rešitev vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov. To je bil resnično izjemen dosežek. Vsi udeleženi so izkoristili ta posebni trenutek, da so s simbolno močjo dosegli to rešitev. Če na razmere pogledamo z razdalje devetih let, je ozračje neprimerljivo boljše. Omemba (slovenske narodne skupnosti) v deželni ustavi je tudi danes (v četrtek) na velikem kongresu zgodovinarjev in ustavnih pravnikov označena kot zgled.

Ste pred 20 leti mislili, da se bosta predsednika Slovenije in Avstrije, Borut Pahor in Alexander Van der Bellen, udeležila slovesnosti ob stoti obletnici koroškega plebiscita?

Upal sem, a dejansko nisem pričakoval. Spomnimo se, ko sta Miha Kampuš in Christian Liebhauser-Karl leta 2011 ustanovila društvo Koroška, s flash mobom na celovški železniški postaji, je bil njun cilj skupna obeležitev stote obletnice. Društvo, odlikovano s priznanji in nagradami, se je pred kratkim razpustilo, ker je doseglo svoj cilj. Na srečo smo se v nasprotju z našimi pričakovanji razvijali hitreje, kot smo takrat mislili. In to bomo počeli še naprej. Tudi če bo tu in tam, z ene ali druge strani rečeno, da politika dela premalo ali preveč.

Ozračje na (avstrijskem) Koroškem se je po vstopu Slovenije v Evropsko unijo in schengensko območje ter vaši izvolitvi za deželnega glavarja izboljšalo. A hkrati je število tistih, ki govorijo slovensko na avstrijskem Koroškem, najmanjše v zgodovini dežele. Kako gledate na to?

To je tudi posledica zgodovinskega razvoja. Vsekakor je pozitivno, da smo iz prvotno strategije asimilacije prišli do integracijskega razvoja. To se, tudi v kontekstu EU, razvija pozitivno. Na primeru Katalonije, Baskije, če imenujem samo dva, je moč videti, da se drugod nacionalni interesi oblikujejo proti državnim. V primerjavi s tem je razvoj na (avstrijskem) Koroškem in obravnava Avstrije izjemen.

Manjšina si želi, da bi bila slovenščine drugi uradni jezik. Slovenščina je sicer prvič omenjena v deželni ustavi, a ne kot drugi uradni jezik. Bo kdaj do tega prišlo?

Ta želja je bila že izražena tudi v Forumu za dialog. Prepustil bom v proučitev ustavni službi. Prva mnenja gredo sicer v smer, da na deželni ravni tega ni mogoče narediti. A pomembno je, da Korošice in Korošci, ne glede na svoj materni jezik, sodijo skupaj. Kako jih poimenovati? Narodna skupnost pride do etnije, jezikovna skupina je pomanjkljivo, manjšina je obsojajoče. Korošice in Korošci, ne glede na materni jezik. Občutek skupne pripadnosti, da lahko skupaj oblikujejo prihodnost, to je pomembno.

Avstrijska Koroška s Slovenijo sodeluje na več področjih. Lahko navedete konkretne primere dobrega sodelovanja?

Geopark kot samostojna evropska regija z devetimi občinami na jugu (avstrijske) Koroške in petimi slovenskimi občinami je čudovit primer čezmejnega sodelovanja in je tudi pri ljudeh naletela na izjemen odziv. Lep primer sodelovanja je bil nekdanji kontaktni komite, ki se je na predlog Slovenije preimenoval v skupni odbor. Omeniti velja še sodelovanje na področju kulture, od gledališča do galerij. K temu pride še tesno sodelovanje na področju športa, kot so npr. skupne mladinske igre. V Zvezi Alpe-Jadran potekajo konkretni projekti, ki združujejo ljudi. Obstajajo tudi skupne vaje reševalnih služb, tesno sodelovanje na področju zdravstva in še veliko več. Poleg tega si skupaj prizadevamo za razbremenitev ozkega grla v predoru Karavanke. Veliko se dogaja na nižjih političnih ravneh, kot je recimo partnerstvo med Piranom in Žitaro vasjo. Tudi na kulinarični ravni se dogaja veliko, skupnost gre tudi skozi želodec.

Kakšna je vaša vizija ob naslednji okrogli obletnici plebiscita čez deset let. Kakšna bo takrat Koroška?

Vsekakor brez epidemije covida-19, s festivalom dolin in regij, z veselim pogledom naprej in zavedanjem, da je moč izzive bolje premagati skupaj kot posamezno.

Kako zelo je pandemije vplivala na praznovanje ob stoti obletnici?

Ena od glavnih prireditev projekta CarinthiJA 2020, načrtovani festival dolin in regij s Koroške in sosednjih regij, je bila zaradi varnostnih razlogov odpovedana. Sedanji potek pandemije potrjuje pravilnost naše odločitve in kaznuje vse tiste, ki so menili, da naj bi zaradi festivala na kocko postavili zdravje. Ostaja pa kreativna obravnava zgodovine, nekatere stvari so prestavljene. Razen festivala dolin je bil odpovedan samo še en projekt, nekateri projekti so preloženi na pomlad prihodnje leto. Mobilna deželna razstava se bo podaljšala. Seveda bi radi imeli velik dogodek v središču mesta s predstavniki (avstrijske) Koroške in Slovenije. V Dvorani grbov bo le malo gostov, vendar se bodo lahko vsi udeležili tega deželnega praznovanja prek posebnega triurnega televizijskega prenosa.

mlj/sk
© STA, 2020