Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Voglauer: Obstaja politična volja za izboljšanje razmer za vse priznane manjšine v Avstriji

Ljubljana/Dunaj, 25. septembra - Na Dunaju obstaja politična volja za izboljšanje razmer za vseh šest priznanih manjšin v Avstriji, je v pisnem pogovoru za STA ob stoti obletnici koroškega plebiscita med drugim dejala poslanka avstrijskih Zelenih v avstrijskem parlamentu, koroška Slovenka Olga Voglauer. Zeleni so del vladajoče koalicije z avstrijsko ljudsko stranko (ÖVP).

Prav politična volja na Dunaju je po njenih besedah dobra osnova. Ob tem je opozorila na doslednost in vztrajnost, "da bomo dosegli čim več naših ciljev čim prej".

Prav letošnja stota obletnica koroškega plebiscita bi morala biti po njenih besedah tudi opomin, da ima Avstrija obveznosti do svojih manjšin in je zanje odgovorna.

Na vprašanje o položaju koroških Slovencev in Slovenk sto let po plebiscitu je bil njen odgovor odločen: "Nimamo veliko praznovati."

Stota obletnica plebiscita je zanjo predvsem opomin, da je treba končno uresničiti vse obljube, ki so bile dane slovenski manjšini že pred stotimi leti, in da je treba popolnoma uresničiti vse pravice slovenske manjšine.

"To nikakor ne bi bila velikodušnost s strani Avstrije, temveč znak odgovornega ravnanja z manjšinami, ki so del avstrijske identitete. Gre za nov odnos dežele Koroške in Avstrije s svojo kulturno, jezikovno in etnično raznolikostjo. Gre pa tudi v smer izravnavanja škode in krivice, ki sta bili povzročeni slovenski manjšini na Koroškem bodisi po plebiscitu 1920 bodisi v času nacionalsocializma bodisi v drugi republiki. Na Koroškem se je dolgo časa s strani politike namerno pospeševala asimilacija in razvrednotila slovenska beseda in vse, kar je bilo slovenskega. Šele zelo počasi se dežela zaveda možnosti dvo- in večjezičnosti, predvsem v sedanji Evropski uniji," je še dejala.

Dodala je, de ima Avstrija sedaj dobro priložnost in zgodovinsko možnost za preobrat politike in da "v bodoče zagotovi ne samo obstoj", ampak tudi "dober razvoj svojih priznanih manjšin".

Voglauerjeva pritrjuje ugotovitvi, da je slovensko govorečih na avstrijskem Koroškem vedno manj. "Če primerjamo število slovensko govorečih pred sto leti in danes, sem zgrožena. Asimilacija in s tem povezana izguba slovenske besede na Koroškem je kruta resničnost," je opozorila.

O razmerah znotraj manjšine je dejala, da bo treba, čeprav zelo ceni "različna mnenja in raznolikost dostopov", v bodoče tesneje uskladiti stališča manjšinskih organizacij in nastopati bolj enotno - predvsem v odnosu do oblasti tako v Avstriji kot Sloveniji. Sama zelo podpira manjšinsko zastopstvo, ki bi odražalo delo "slovenskih društev na našem podeželju in v mestih". "Zdi se mi, da tisti, ki dejansko delajo na terenu za obstoj slovenske govorice in kulture, niso zadosti zastopani," je še dejala.

Opozorila je še, da je naloga vseh manjšinskih političnih organizacij, da zastopajo interese manjšine in da se zavzemajo za uveljavljanje manjšinskih pravic.

"To je brez dvoma ogromna odgovornost do celotne manjšine. S to odgovornostjo je treba tudi odgovorno ravnati. Čas je, da zastopniki in zastopnice manjšin najdejo nov medsebojen odnos in da nikoli ne izgubijo izpred oči skrbi za manjšino. Mislim, da bi boljše medsebojno sodelovanje tudi prispevalo k temu, da bo glas slovenske manjšine slišan tudi v ministrstvih na Dunaju in v Ljubljani," je dejala poslanka v avstrijskem parlamentu.

Ob tem je izpostavila vprašanje demokratične legitimnosti zastopanja manjšine. "Kakšni so danes kriteriji, da se organizacije razglasijo kot zastopniške organizacije manjšine? Zadostuje zbiranje podpisov in ustanovitev lastne organizacije. Potemtakem bi na Koroškem lahko ustanovili čedalje več organizacij in vsaka bi imela pravico imenovati se zastopniška organizacija. Takšen je trenuten pravni okvir," je bila kritična Voglauerjeva.

Omenila je še, da so avstrijski Zeleni v vladnem sporazumu s koalicijsko ÖVP zastavili kar ambiciozne cilje glede zaščite manjšin in kot primer navedla področje dvojezičnega sodstva ter zvišanje finančnih podpor manjšinam tudi za medije in digitalizacijo. Bistveno zanje je, da naj bi na tem področju po 25 letih dosegli znatno povečanje finančnih sredstev.

Kot pomembno je izpostavila šolstvo in napovedala, da nameravajo najti dvojezične modele šolstva tudi za manjšine na Dunaju. "Naš cilj je, da bodo vse pripadnice in vsi pripadniki manjšin lahko obiskovali pouk v maternem jeziku od vrtca do zrelostnega izpita," je dejala.

O avstrijskem povezovanju zahtev za priznanje nemško govoreče skupnosti v Sloveniji z ureditvijo odprtih vprašanj avtohtone slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem je menila, da ni nobene recipročnosti in da je treba na to vedno opozarjati.

Dejala je še, da se avstrijski Zeleni zavzemajo za dosledno zaščito človekovih pravic in še posebej za zaščito manjšinskih pravic, tako doma kot v tujini.

"Avstrija se je v mednarodnih pogodbah, kot sta senžermenska mirovna pogodba in avstrijska državna pogodba, pa tudi na ravni Sveta Evrope, zavezala k zaščiti slovenske in drugih manjšin. Torej je zaščita slovenske manjšine v Avstriji popolnoma neodvisna od vprašanja priznanja nemško govoreče skupnosti v Sloveniji," je še menila Voglauerjeva.

mlj/sk
© STA, 2020