Mlajša generacija koroških Slovencev: Večinsko prebivalstvo nas še vedno ne jemlje kot del dežele ali Avstrije

"To smo lahko videli po naši protestni akciji na celovških ulicah, ko smo opozarjali na neizpolnjene manjšinske pravice. Nekateri so se sicer ustavili in nas nagovorili, drugi pa so nas verbalno in v enem primeru tudi fizično napadli. Odzivi na našo akcijo so vsebovali tudi grožnje s smrtjo in hujskanjem, naj gremo nazaj čez Ljubelj," so opozorili v Klubu slovenskih študentk in študentov na Koroškem, Klubu slovenskih študentk in študentov v Gradcu ter Klubu slovenskih študentk in študentov na Dunaju.

Ob tem dodajajo, da tako na avstrijskem Koroškem kot tudi drugod po Evropi prihaja do revitalizacije in rehabilitacije nekdanjih nacionalsocialistov, ki so bili tudi odgovorni za zdesetkanje koroških Slovenk in Slovencev.

Tako od koroške deželne vlade v Celovcu kot avstrijske zvezne vlade na Dunaju zahtevajo uresničitev manjšinskih pravic, "ki so zagotovljene ne samo v 7. členu avstrijske državne pogodbe (ADP), temveč tudi v ustavi in senžermenski mirovni pogodbi. To seveda pomeni popolno dvojezičnost na uradih, krajevnih napisih, v šolstvu, pa tudi zagotovitev primerne finančne podpore medijskim in kulturnim ustanovam ter sistematično rešitev za uporabo slovenščine v javni upravi in sodstvu."

Ocenili so, da je trenutno stanje na avstrijskem Koroškem kaotično in kot primer navedli, da ima ena občina lahko dvojezično tablo, druga pa je ne more imeti, a lahko slovenščino uporablja na uradih. "Če bi se upoštevala avstrijska državna pogodba, bi vsi kraji na veljavnostnem območju morali biti popolnoma dvojezični," menijo.

Od Slovenije mladi izobraženci pričakujejo, da bo Avstrijo spomnila na njene obveznosti in dolžnosti. Ob tem si nekateri med njimi zastavljajo vprašanje, zakaj Slovenija kot naslednica nekdanje Jugoslavije še do zdaj ni notificirala ADP.

Rešitev za razmere znotraj same manjšine je po njihovi oceni v skupnem koordinacijskem odboru, ki je nekoč že obstajal, samo zastopstvo slovenske manjšine pa bi bilo treba zakonsko urediti. "Čudno se nam vsekakor zdi, da nekateri govorijo o dialogu, ne bi se pa hoteli sporazumeti v lastni narodni skupnosti," so dodali.

Same obletnice plebiscita mladi koroški Slovenci ne bi obeležili in se ob tem sprašujejo, "kako se lahko koroškemu Heimatdienstu cela dežela zahvaljuje za njihov angažma, za njihovo delovanje, ki je vsebovalo tudi močno protislovensko agresijo, ob tem se pa pozablja, da so bili ravno koroški Slovenci in koroške Slovenke odgovorni za izid na volitvah. (Bivšim) zagovornikom protislovenske represije in agresivne diskriminacije se čestita ob stoletnem jubileju, nihče pa ne opaža, da slovenska manjšina na Koroškem ne bo preživela do naslednje stoletnice, če se nič ne bo spremenilo. Kljub temu se z njo igra kot z punčko iz cunj in se jo izkorišča za politične obračune".

Glede zahtev avstrijske strani po priznanju nemško govoreče skupnosti v Sloveniji menijo, da se Avstrija noče soočiti z znanstveni dejstvi in raziskavami ter zagovarja tezo, da je nemško govoreča skupnost v Sloveniji avstrijska in avtohtona. "Takšne vrste dezinformacije pa tudi na Koroškem vodijo do protislovenskih tendenc, češ mi bomo poskrbeli za vaše, če boste vi poskrbeli za naše. Takšne vrste izsiljevanje je neetično izigravanje in izkoriščanje manjšin; nekaj, kar Avstrija dela že vsaj sto let," so še menili.