Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Ressmann: Celovška Posojilnica Bank je gospodarska hrbtenica koroških Slovencev

Ljubljana/Celovec, 25. septembra - Celovška Posojilnica Bank s svojimi sedmimi poslovalnicami je gospodarska hrbtenica koroških Slovencev. Deluje že skoraj 150 let in tudi v prihodnosti bo poskušala še naprej uspešno in regionalno delovati za "naše prebivalstvo", je v pogovoru za STA ob stoti obletnici koroškega plebiscita dejal poslovodja posojilnice Martin Ressmann.

V zraku sicer visi nameravana prodaja posojilnice s strani večinskega lastnika, skupine Raiffeisen. Ta ima v lasti 95 odstotkov posojilnice, vendar mora dati soglasje za prodajo avstrijsko finančno ministrstvo. Po predvidevanjih Ressmana naj bi to trajalo še več mesecev, obstajala pa naj bi zagotovila, da bo posojilnica še naprej delovala na jugu avstrijske Koroške, "morda še uspešneje".

Kdo naj bi bil potencialni kupec posojilnice, Ressmann ni želel povedati, se je pa pred nekaj meseci govorilo, da naj bi šlo za britanske vlagatelje.

Posojilnica Bank je bila ustanovljena v Šentjakobu leta 1872 kot samopomoč in se je nato čez leta razvijala naprej. Leta 1924 je bilo 45 slovenskih zadrug, v času druge svetovne vojne je bilo poslovanje ukinjeno, nato so bile posojilnice po vojni ponovno ustanovljene.

Glede položaja koroških Slovencev je Ressmann odgovoril na primeru svojega rojstnega kraja Ledince pri Baškem jezeru. Pred sto leti je bil tam v 90 odstotkih pogovorni jezik slovenski, sedaj pa je ravno obratno. "Vedno manj ljudi govori slovensko," je ugotavljal Ressmann. Tudi dejstvo, da ima posojilnica zdaj "na žalost" samo sedem poslovalnic, je dokaz splošnega nazadovanja števila slovensko govorečih prebivalcev na južnem avstrijskem Koroškem. "To je težava za prihodnost," je ocenil.

Dodal je, da je znanje slovenščine težava tudi znotraj same manjšine. Slovenščina se sedaj zgolj uči v šolah, doma pa se slovenski jezik ne govori več aktivno, je še dejal poslovodja Posojilnice Bank, ki si tudi zastavlja vprašanja, zakaj imajo koroški Slovenci tri krovne organizacije.

Potrdil je, da se je ozračje s sedanjim deželnim glavarjem avstrijske Koroške Petrom Kaiserjem, ki je ta položaj prvič prevzel 2013, bistveno izboljšalo.

Gospodarska moč koroških Slovencev je slaba, je dejal in kot primer dobre prakse omenil, da so v času Jugoslavije obstajala mešana podjetja, avstrijsko-jugoslovanska, na tak način pa je dosti koroških Slovencev imelo službo. Po razpadu Jugoslavije teh podjetij ni nihče nadomestil.

"Zdaj je ostala samo še posojilnica in se zavedamo tudi svoje odgovornosti. Pri nas je skoraj sto delovnih mest, sto družin, kar je pomemben dejavnik za narodno skupnost," je še dejal. Imamo tudi dobro dvojezično zvezno trgovsko akademijo v Celovcu, a večina ljudi kasneje dobi službo pri nemško govorečih podjetjih, deloma tudi tistih, ki sodelujejo s Slovenijo, pa tudi druge banke so naklonjene zaposlovanju dvojezičnih ljudi.

Poleg Celovca ima posojilnica svoje poslovalnice še v Dobrli vasi, Borovljah, na Ločilu, v Pliberku, Šentjakobu in Železni Kapli.

mlj/sk
© STA, 2020