Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Jaklitsch: Koroški Slovenci dodana vrednost dežele Koroške

pogovarjala se je Maja Lazar Jančič

Ljubljana, 25. septembra - Koroški Slovenci so dodana vrednost avstrijske Koroške. Sami koroški Slovenci bi morali pogled usmeriti v to, kaj je dobro za manjšino, in pri ključnih vprašanjih delovati usklajeno, če hočejo doseči premike na deželni in zvezni ravni, je v pogovoru za STA pred stoto obletnico koroškega plebiscita poudarila ministrica Helena Jaklitsch.

Ljubljana.
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA

Izrazila je prepričanje, da koroški Slovenci zmorejo in si želijo pri ključnih vprašanjih delovati čim bolj usklajeno.

"Če si razdeljen, si šibek, in tisti, ki premikov ne želijo, to izkoristijo. To se mi zdi velika škoda. Verjamem, da manjšina zmore, zna pokazati, kaj je pomembno zanjo, in to je ključ, ki manjšino v ključnih točkah poenoti," je opozorila ministrica.

Dodala je, da to ne pomeni, da bi "vsi enako mislili, da bi vsi prikimavali". Prav pa je, da se "manjšina poenoti, kar zahteva dialog tudi znotraj manjšine. Ko si znotraj sebe močan, si tudi zelo dober in odločen sogovornik do države in dežele in dosegaš boljše rezultate," je prepričana ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Glede skrbi tako dežele Koroške kot zvezne avstrijske vlade na Dunaju za avtohtono slovensko narodno skupnost na Koroškem je Jaklitscheva ocenila, da je bil zagotovo storjen velik korak narejen naprej s koalicijskim programom sedanje avstrijske vlade, želi pa si, da bi vlada na Dunaju vse, kar je zapisala, tudi uresničila.

Napredek glede obravnave manjšine v programu avstrijske vlade je po njenih besedah tudi zasluga koroške Slovenke Olge Voglauer, ki je bila kot poslanka Zelenih izvoljena v avstrijski parlament in je del vladajoče koalicije.

Kot je še dejala, "vse kaže", da avstrijski vladi vsega, kar je zapisala v vladni program glede podpore koroškim Slovencev, ne bo uspelo uresničiti prav do stote obletnice koroškega plebiscita, "kot smo upali in pričakovali, v tej smeri so šla tudi vsa prizadevanja, tudi slovenske vlade in drugih ustanov".

"Še posebej, če upoštevamo burno zgodovino koroških Slovencev, od izrazitega preganjanja, raznarodovanja, drugo- in tretjerazrednosti še v letih, ko je bil deželni glavar avstrijske Koroške Jörg Haider," je spomnila.

Glede tega so se razmere na avstrijskem Koroškem bistveno spremenile. Sedanji deželni glavar Peter Kaiser "z naklonjenostjo gleda na sodeželane, kar se kaže tudi v tem, da pozdravlja v slovenščini, kar je bilo v preteklosti, "pred nekaj leti še nepredstavljivo".

Od sedanjega deželnega glavarja Kaiserja si tudi želi, da bi naklonjenost do koroških Slovencev pokazal s konkretnimi dejanji in da ne bi bilo razkoraka med besedami in dejanji. Ob tem je izrazila razočaranje, da ni dal zelene luči za tretjo skupino popoldanskega dvojezično varstva v vrtcu v Borovljah, kjer živi veliko koroških Slovencev in vlada tudi zelo veliko zanimanje za omenjeno varstvo. To, da bi v Borovljah dobili tretjo skupino "bi bila lepa gesta, ki bi jo glavar lahko pokazal ob stoti obletnici plebiscita"

Kar zadeva skrb dežele in avstrijske vlade je ministrica kot izredno aktualno izpostavila vprašanje šolstva, saj se znanje slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem slabi, kljub porastu vpisa v dvojezične šole, saj se vpisuje vedno več otrok, kjer slovenščina ni družinski jezik. Znižuje se jezikovna kompetenca, z njo pa suverenost rabe, je še ugotovila ministrica.

Dodala je, da je bila slovenščina "dolga leta postavljena na obrobje, še več, govorjenje v slovenskem jeziku je bilo zelo slabo sprejeto v okolici"

Koroški Slovenci v dvojezičnih občinah si v dvojezičnih šolah želijo, da bi se slovenski jezik vpeljal od jasli naprej in da bi to bilo sistemsko urejeno. Primanjkuje tudi kvalitetnega kadra z res dobrim znanjem slovenskega jezika "od jasli do o mature". Za znanje jezika so bistvena prva otroška leta, ko se ga je najlažje naučiti in sprejeti za svojega, je še opozorila ministrica.

Dodala je, da je znanje jezika soseda zagotovo prispevek k boljšim medsosedskim in pristnejšim odnosom. Koroška kot taka pridobi, če ima dvojezično prebivalstvo, prebivalstvo je tudi konkurenčnejše v gospodarskem smislu, omogočeno je tudi širše regijsko povezovanje, je še dejala. To je pomembno tudi zato, ker je Koroška sicer tisti del Avstrije, ki je manj razvit, zato se mladi iz južne Koroške izseljujejo.

Prednost manjšine v primerjavi z večinskim prebivalstvom je po ministričinih besedah prav dvojezičnost. Koroške Slovence ta dvojnost dejansko bogati in so dodana vrednost Koroške, je dejala.

Drugo področje ki bi ga bilo treba urediti, je sodstvo, kjer so težave z zagotavljanjem rabe slovenščine. To je trenutno mogoče uporabljati na treh sodiščih, a so ta kadrovsko podhranjena, večina zaposlenih ne zna slovenščine ali je ne zna dovolj, da bi se lahko slovenščina uporabljala v postopkih.

Na avstrijskem Koroškem je trenutno samo en sodnik, ki govori slovensko, pa še ta je blizu upokojitve. Vse to je nato pogosto povezano s prevajanjem, posledično pa s finančnimi stroški, hkrati se zavleče ves postopek. Tisti koroški Slovenci, ki bi želeli postopek peljati v maternem, slovenskem jeziku, se prav zaradi teh razlogov za to ne odločijo, je še dejala ministrica.

Avstrijo kar nekaj dela čaka tudi pri financiranju manjšine. Ob tem je Jaklitscheva izrazila upanje, da se bodo finančna sredstva dejansko povečala, saj ta ostajajo enaka že od leta 1995. "Malo žalostno je, da je razmerje med Slovenijo in Avstrijo pri financiranju slovenske manjšine dva proti ena v korist Slovenije," ugotavlja ministrica.

Dodala je, da so koroški Slovenci izredno kulturno dejavni, kar je obogatitev tudi za deželo samo, potrebujejo pa ustrezna sredstva za to delovanje in tudi za vzdrževanje kulturnih domov.

Kot pozitiven premik v mentaliteti koroških ljudi je Jaklitcheva omenila nedavno odločitev občine Šentjakob v Rožu o postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov v vseh vaseh v občini.

Na vprašanje, ali je Avstrija v celoti izpolnila 7. člen avstrijske državne pogodbe, ki ureja zaščito manjšin, je ministrica odločno odgovorila nikalno. Hkrati je izrazila željo, da bi to "na nek način Avstrija videla in sprejela", tudi v luči sosedskih odnosov in letošnjega leta dialoga.

Hkrati je ministrica izrazila veselje, da so se v zadnjih mesecih okrepili dvostranski stiki in sodelovanje na vseh ravneh, tako na deželni kot zvezni ravni, k temu pa so pripomogli tako predsednika države kot vlade, zunanji minister in tudi ona sama.

"Naša odgovornost je poznavanje, da Slovenci na Koroškem živijo, ustvarjajo, to vedenje v naši matični domovini bi moralo biti bolj prisotno. To zavedanje, kako so se v teh sto letih trudili ohranjati slovensko zavest, jezik in duha, in kako kulturno bogato življenje imajo," je še dejala.

Dodala je, da je naloga Slovenije, da te vsebine in znanja pridejo v slovenske šole, med učence, dijake, "da bomo vsi vedeli, kje je naš slovenski narodni prostor, da se ne konča na Karavankah, ampak da živijo Slovenci tudi na oni strani".

mlj/sk
© STA, 2020