Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Hribar meni, da bi bilo treba izkoristiti sedanje politične razmere v Avstriji za ureditev položaja koroških Slovencev

Ljubljana/Celovec, 25. septembra - Treba je izkoristiti politično okno v Avstriji, ki ga predstavljata sedanja koalicijska vlada z Zelenimi in predsednik države Alexander Van der Bellen. To okno je optimalno, stvari pa se lahko hitro obrnejo in vsega je konec, je pogovoru za STA ob obletnici koroškega plebiscita dejal predsednik Enotne liste (EL) Gabriel Hribar.

Ljubljana.
Predsednik Enotne liste, edine politične stranke koroških Slovencev, Gabriel Hribar.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA

Kako je z zaščito manjšine lahko po njegovih besedah zelo dobro ponazorimo s številkami: statistika iz leta 2017 kaže, da je bilo med prvošolčki, prijavljenimi k dvojezičnemu pouku na avstrijskem Koroškem, 97 takih, ki znajo slovensko, in 530 takih, ki ne znajo nič slovensko.

"S tem je že jasno, kaj to pomeni za manjšino," je dejal Hribar in dodal, da so nujni ukrepi. "Izvaja se asimilacija, kot so jo v vojnem času izrekli nacisti, da bodo počistili deželo in bo postala nemška," je še dejal.

Dežela avstrijska Koroška bi morala po njegovih besedah bolj podpirati dvojezično izobraževanje. Enotna lista, politična stranka koroških Slovencev, je že pred tremi leti predlagala vzpostavitev pedagoških standardov za dvojezično predšolsko vzgojo in sprejetje ustreznega zakonskega okvirja.

"Brez tega so vzgojiteljice izpostavljene pritisku staršev, politike in še česa (...). Enako velja za osnovno šolo, obstaja nadzornik za dvojezični pouk, a je spet zakonski problem, saj ta nadzornik nima nobenih pristojnosti za sprejetje odloka, ki bi bil zavezujoč, lahko samo izda priporočila učiteljem in ravnateljem. Kvaliteta pouka slovenščine zelo šepa," je bil kritičen Hribar.

Ponazoril je, da se v četrtem razredu ne bi smelo zgoditi, da učenec, ki hodi k dvojezičnemu pouku, ne zna odgovoriti niti na enostavni vprašanji, kot sta najljubša jed sestre ali poklic očeta.

Tudi Slovenska gimnazija nima več najboljše ravni znanja slovenščine, saj je odvisna od znanja, s katerim šolarji in dijaki prihajajo v šolo, je bil kritičen.

Ob tem je dodal, da ima na tem področju svoje naloge tudi Slovenija. Kritike je naslovil na zelo birokratsko vpisovanje zamejskih Slovencev na slovenske fakultete, določene kvote posameznih fakultet za njihov vpis pa označil za diskriminatorne.

"Krvavo manjka" zagotovljena kvalitetna slovenščina in to bo hudo prizadelo naslednjo generacijo koroških Slovencev, je prepričan predsednik EL.

Kot je še dejal, so na avstrijskem Koroškem pomembni dvojezični krajevni napisi, bistvena pa sta jezik in dvojezično izobraževanje od predšolske vzgoje naprej. Predšolska vzgoja je absolutno v pristojnosti dežele, lahko pa zvezna zakonodaja predvidi okviren zakon, ki ga mora dežela tudi izvajati, je Hribar dejal v odgovoru na vprašanje, kaj bi morala za večjo zaščito manjšine narediti deželna in zvezna vlada.

EL je dolgo veljala za edino politično stranko koroških Slovencev, kar pa se je v zadnjih letih po besedah Hribarja "že močno spremenilo". Enotna lista tako "že dolgo ni več samo etnična stranka koroških Slovencev, ampak postaja vedno bolj regionalna".

"Od 598 kandidatov EL na zadnjih lokalnih volitvah, jih 61 ni bilo slovensko govorečih. Smo vedno bolj regionalni in izvajamo integracijo nemško govorečih prijateljev, ki so solidarni z našim programom," je še dejal.

Največji politični uspeh na lokalnih volitvah je EL dosegla leta 2009, ko so dobili župana v Železni Kapli, in na zadnjih volitvah še župana v Globasnici. Prav tako je članu občinskega sveta Šentjakoba v Rožu Franzu Baumgartnerju uspelo, da so po več kot petih letih sprejeli odločitev za postavitev novih dvojezičnih krajevnih napisov v vseh vaseh občine Šentjakob v Rožu.

Glede razmer znotraj same slovenske manjšine je Hribar menil, da gre za sistemsko napako, saj je manjšina razdeljena na več društev, Avstriji pa ustreza, da ni nobene javnopravne ureditve.

"S tem so vrata odprta za različna mnenja in izigravanja," je menil. Dodal je, da bi to lahko presekali z enostavnim in "sijajnim sistemom" po vzoru švedske manjšine na Finskem", ki v okviru občinskih volitev voli tudi predstavnike svojega posvetovalnega organa. Ta je podoben dunajskemu sosvetu za narodne skupnosti pri zveznem kanclerju, s to razliko, da so vsi zastopniki manjšine javnopravno izvoljeni, podpora volivcev pa jim daje podporo za njihove zahteve. Ta posvetovalni organ ima tudi svoje zastopnike v parlamentarnih odborih, sicer brez glasovalne pravice, a so del nastajanja zakona in del razprave.

"Po celi Evropi so primeri, kako se to lahko bolje rešuje kot pri nas. Mora pa obstajati politična volja, da se kaj takega uresniči," je prepričan Hribar.

Dejal je še, da je naloga Slovenije kot zaščitnice manjšine bistvenega pomena in brez te pomoči "nimamo kaj govoriti". Pozdravil je tudi velika prizadevanja tako sedanjega predsednika države Boruta Pahorja kot premierja Janeza Janše, "da bi prišlo do kakšnih zaključkov".

mlj/sk
© STA, 2020