Razprava o okrevanju Evrope o nujnosti hitre priprave pravih projektov
Ljubljana, 4. septembra - Slovenija bo imela v prihodnjih letih na voljo veliko evropskega denarja. A ta bo koristen le, če bomo znali hitro izbrati in izvesti projekte, ki bodo državi prinesli razvoj, so se strinjali udeleženci današnje spletne razprave o gospodarskem okrevanju Evrope po pandemiji, ki jo je pripravila Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji.
Ekonomist Mojmir Mrak je izpostavil, da "bo imela Slovenija v naslednjih letih na voljo največ evropskega denarja doslej". Del tega denarja pa bo treba porabiti zelo hitro. "Časa ni prav dosti," je dejal, a je po njegovem pozitivno to, da je vlada na politični ravni reagirala zelo hitro. "Težava pa je, da kot država nimamo neke velike slike, kaj hočemo, kaj so naše prioritete, saj nimamo strategije razvoja, kar pa ni težava te vlade," je dodal.
A kot je dejala državna sekretarka v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Monika Kirbiš Rojs, so ravno zato že "jasno določili prioritete in koliko sredstev bo šlo za kakšen namen". Dokument bo nared jeseni, s projekti bo treba pokrpati nekaj infrastrukture, predvsem železnice in tretjo razvojno os. Po njenem bo nujno treba razmisliti o izpeljavi reform ter se lotiti debirokratizacije.
Evropska poslanka Ljudmila Novak (EPP/NSi) verjame, da bo vlada sposobna izbrati in izpeljati projekte, ki bodo imeli pozitivne posledice za družbo in gospodarstvo. Po njenem je treba izbrati projekte, ki bi jih država sicer težko financirala sama ter izpostavila dobro prometno infrastrukture in zdravstvo. "Denarja bo zares veliko, če ga bomo znali porabiti za pametne projekte, bo koristen. Pri tem bo pomembno tudi izvajanje zelenega dogovora," je dejala.
"Infrastruktura pa ne sme biti edini cilj teh projektov," je opozoril evropski poslanec Klemen Grošelj (Renew Europe/LMŠ). Slovenija bi se morala po njegovih besedah zgledovati po jedrnih državah, ki s tem denarjem delajo strateške tehnološke preboje. Z Mrakom sta poudarila, da se čas črpanja kohezijskih sredstev izteka, treba se bo usmeriti v zeleni dogovor, raziskave in razvoj, digitalizacijo in produktivnost.
Evropski parlament je konec avgusta začel pogajanja o predlogu 1800 milijard evrov težkega skupnega proračuna in o skladu za obnovo po pandemiji koronavirusa. Ob tem so se poslanci izrekli za pogojevanje dodeljevanja evropskih sredstev s spoštovanjem načela pravne države. Evropska komisija naj bi oblikovala pravila, ki jih bo treba spoštovati. "To je prav, saj ne more vsak delati po svoje in hkrati koristiti evropskega denarja," je menila Novakova.