Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Z rebalansom do 9,3-odstotnega primanjkljaja v proračunu

Ljubljana, 30. avgusta - Vlada je danes potrdila predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna. Prihodki bodo po načrtih dosegli 9,2 milijarde evrov, odhodki pa 13,4 milijarde evrov. Načrtovani proračunski primanjkljaj za letos tako znaša 4,2 milijarde evrov oz. 9,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Ljubljana.
Denar, bankovci, evro.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Prihodki v predlaganem rebalansu so v primerjavi s sprejetim proračunom za letos nižji za 1,6 milijarde evrov oz. 14,7 odstotka. To odraža nižjo potrošnjo, nižjo zaposlenost in slabše poslovne rezultate podjetij.

Odhodki so medtem v primerjavi s sprejetim proračunom višji za tri milijarde evrov oz. za 29,3 odstotka. Od 13,4 milijarde evrov načrtovanih odhodkov na neposredne in posredne odhodke, vezane na blažitev posledic epidemije covida-19, odpade nekaj manj kot 3,1 milijarde evrov. Toliko sredstev je država z različnimi ukrepi v okviru več t. i. protikoronskih paketov namenila za zaščito državljanov in gospodarstva ter blažitev negativnih posledic epidemije.

Padec prihodkov in zvišanje odhodkov glede na sprejeti proračun sta posledica zaustavitve gospodarstva v času epidemije covida-19 in sprejetih ukrepov za zaščito prebivalstva ter gospodarstva, so po dopisni seji sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.

Ob tem so spomnili, da na ravni EU pri presoji izpolnjevanja fiskalnih pravil za letos veljajo izjemne okoliščine, ki dovoljujejo začasno odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ.

Vlada je sicer predlog rebalansa pripravila v negotovih razmerah in po nenadni ter zelo hitri zaustavitvi gospodarstva, ki je sledila razglasitvi epidemije. Ta je povzročila velik ekonomski šok; po zadnji napovedi Umarja se bo BDP letos realno znižal za 7,6 odstotka. V času epidemije je tako prišlo do izrazitega upada proračunskih prihodkov, hkrati pa do rasti izdatkov zaradi sprejetih ukrepov vlade za omilitev posledic krize in ohranitev gospodarske aktivnosti, izpostavlja vlada.

Z rebalansom bo tako prišlo do 9,3-odstotnega primanjkljaja v proračunu, potem ko je država z novembra lani sprejetim proračunom za to leto načrtovala presežek.

Izvrševanje letošnjega proračuna po uveljavitvi rebalansa bo omogočila novela zakona o izvrševanju proračunov za leti 2020 in 2021, katere besedilo je pripravila vlada. Novela bo med drugim omogočila prevzemanje in plačevanje tistih obveznosti, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe, prek načrtovanih pravic porabe v sprejetem proračunu, s čimer bodo pospešili črpanje evropskih sredstev.

S predlagano novelo se po navedbah vlade poenostavlja in pospešuje tudi postopke pri dodeljevanju sredstev za financiranje investicij. Za financiranje z epidemijo povezanih materialnih stroškov, ki so nastali izvajalcem, ki opravljajo zdravstveno dejavnost v mreži javne zdravstvene službe, pa bodo iz državnega proračuna zagotovili do 50 milijonov evrov.

Vlada je sicer predlog rebalansa državnega proračuna za 2020 sprejela tik pred rokom. V skladu z zakonom o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju iz letošnjega marca ga mora namreč v DZ poslati v 90 dneh po razglasitvi konca epidemije covida-19 (to se je zgodilo 31. maja), vendar ne pozneje kot 1. septembra.

Zdaj bo sledila še priprava predloga sprememb proračuna za leto 2021 in predloga proračuna za leto 2022, ki ju mora vlada v obravnavo v DZ poslati do 1. oktobra.

Vlada je usmeritve za ta dva dokumenta sprejela konec julija. Med prednostnimi nalogami v prihodnjih dveh letih, ko se pričakuje okrevanje gospodarstva po krizi, so reforme in investicije na področju socialne in pokojninske zakonodaje, izboljšanje učinkovitosti v šolstvu in znanosti, sistemski ukrepi na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe ter investicije, ki bodo pripomogle h okrevanju in gospodarski rasti, odpiranju delovnih mest, produktivnosti ter okoljski in energetski politiki.

Priprava proračunskih dokumentov za 2021 in 2022 bo odražala tudi prizadevanja za učinkovito črpanje sredstev iz evropskega svežnja za okrevanje po koronski krizi.

uk/jes/pa
© STA, 2020