Logarjeva: O ruskem cepivu ni veliko znanega ne glede mehanizma ne varnosti
Ljubljana, 11. avgusta - Po besedah infektologinje Mateje Logar o cepivu za covid-19, ki so ga v Rusiji že registrirali, ni veliko znanega. Zanj ni dobrih podatkov o mehanizmu in varnosti, pri čemer ne gre le za to, da nekoga po cepljenju boli roka, da ima morda oteklino. Cepivo mora biti varno tudi po šestih mesecih ali enem letu, a kar se tega tiče, ruski podatki trenutno niso na varni strani, je Logarjeva opozorila na novinarski konferenci.
Ljubljana, vlada.
Novinarska konferenca o aktualnem dogajanju v zvezi s koronavirusom.
Mateja Logar s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja pri Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, vlada.
Novinarska konferenca o aktualnem dogajanju v zvezi s koronavirusom.
Mateja Logar s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja pri Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, vlada.
Novinarska konferenca o aktualnem dogajanju v zvezi s koronavirusom.
Mateja Logar s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja pri Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, vlada.
Novinarska konferenca o aktualnem dogajanju v zvezi s koronavirusom.
Mateja Logar s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja pri Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, vlada.
Novinarska konferenca o aktualnem dogajanju v zvezi s koronavirusom.
Mateja Logar s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja pri Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, vlada.
Novinarska konferenca o aktualnem dogajanju v zvezi s koronavirusom.
Mateja Logar s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja pri Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.
Foto: Anže Malovrh/STA
Slovenija sicer še ni odločala, koliko odmerkov cepiva bo nabavila v prvi fazi. Kot je pojasnil vladni govorec Jelko Kacin, bo o teh številkah realno govoriti, ko bo cepivo preverjeno in na voljo, Slovenija pa ga bo nabavljala v kontingentu skupaj z EU.
Medtem se je sicer za prvo fazo omenjalo 200.000 odmerkov. Vsaj toliko bi jih namreč, kot je pojasnila Logarjeva, pri nas potrebovali za zaščito najbolj ranljivih skupin.