Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Na rakičanskem letališču po 50 letih spet poletel libis 180

Murska Sobota, 23. junija - Na rakičanskem letališču pri Murski Soboti je danes po 50 letih znova poletelo leseno športno-turistično motorno letalo libis 180, zadnje ohranjeno te vrste, ki so ga zgradili v letalski tovarni Libis v Ljubljani. Na prvem uradnem letu po obnovi ga je pilotiral Branko Bunderla, ki ga je tudi restavriral.

Murska Sobota, letališče Rakičan.
Krstni poletu restavriranega letala libis 180, s katerim je na prvem poletu po pol stoletja poletel predsednik Društva restavratorjev letal veteranov Maribor Branko Bunderla, ki je letalo tudi restavriral.
Foto: Marjan Maučec/STA

Murska Sobota, letališče Rakičan.
Krstni poletu restavriranega letala libis 180, s katerim je na prvem poletu po pol stoletja poletel predsednik Društva restavratorjev letal veteranov Maribor Branko Bunderla, ki je letalo tudi restavriral.
Foto: Marjan Maučec/STA

Murska Sobota, letališče Rakičan.
Krstni poletu restavriranega letala libis 180, s katerim je na prvem poletu po pol stoletja poletel predsednik Društva restavratorjev letal veteranov Maribor Branko Bunderla, ki je letalo tudi restavriral.
Foto: Marjan Maučec/STA

Murska Sobota, letališče Rakičan.
Krstni poletu restavriranega letala libis 180, s katerim je na prvem poletu po pol stoletja poletel predsednik Društva restavratorjev letal veteranov Maribor Branko Bunderla, ki je letalo tudi restavriral.
Foto: Marjan Maučec/STA

Murska Sobota, letališče Rakičan.
Krstni poletu restavriranega letala libis 180, s katerim je na prvem poletu po pol stoletja poletel predsednik Društva restavratorjev letal veteranov Maribor Branko Bunderla, ki je letalo tudi restavriral.
Foto: Marjan Maučec/STA

Murska Sobota, letališče Rakičan.
Krstni poletu restavriranega letala libis 180, s katerim je na prvem poletu po pol stoletja poletel predsednik Društva restavratorjev letal veteranov Maribor Branko Bunderla, ki je letalo tudi restavriral.
Foto: Marjan Maučec/STA

Murska Sobota, letališče Rakičan.
Krstni poletu restavriranega letala libis 180, s katerim je na prvem poletu po pol stoletja poletel predsednik Društva restavratorjev letal veteranov Maribor Branko Bunderla, ki je letalo tudi restavriral.
Foto: Marjan Maučec/STA

Murska Sobota, letališče Rakičan.
Krstni poletu restavriranega letala libis 180, s katerim je na prvem poletu po pol stoletja poletel predsednik Društva restavratorjev letal veteranov Maribor Branko Bunderla, ki je letalo tudi restavriral.
Predsednik Društva restavratorjev letal veteranov Maribor Branko Bunderla.
Foto: Marjan Maučec/STA

Murska Sobota, letališče Rakičan.
Krstni poletu restavriranega letala libis 180, s katerim je na prvem poletu po pol stoletja poletel predsednik Društva restavratorjev letal veteranov Maribor Branko Bunderla, ki je letalo tudi restavriral.
Predsednik Društva restavratorjev letal veteranov Maribor Branko Bunderla.
Foto: Marjan Maučec/STA

Murska Sobota, letališče Rakičan.
Krstni poletu restavriranega letala libis 180, s katerim je na prvem poletu po pol stoletja poletel predsednik Društva restavratorjev letal veteranov Maribor Branko Bunderla, ki je letalo tudi restavriral.
Foto: Marjan Maučec/STA

Murska Sobota, letališče Rakičan.
Krstni poletu restavriranega letala libis 180, s katerim je na prvem poletu po pol stoletja poletel predsednik Društva restavratorjev letal veteranov Maribor Branko Bunderla, ki je letalo tudi restavriral.
Foto: Marjan Maučec/STA

Murska Sobota, letališče Rakičan.
Krstni poletu restavriranega letala libis 180, s katerim je na prvem poletu po pol stoletja poletel predsednik Društva restavratorjev letal veteranov Maribor Branko Bunderla, ki je letalo tudi restavriral.
Foto: Marjan Maučec/STA

Libis predstavlja slovensko tehnično in kulturno dediščino. Kot je dejal Bunderla, so ga obnavljali deset let, sam je prispeval čez 4000 ur dela, nekaj sto ur pa sodelavci različnih znanj.

Letalo je bilo narejeno leta 1965, tehta 870 kilogramov, poleti lahko do 4160 metrov nadmorske višine in doseže hitrost do 350 kilometrov na uro.

Bil je prvo letalo, pri katerem so v Sloveniji uporabili plastični material, letel pa je tudi v filmu Vesna.

bs/mma/bs
© STA, 2020