Tonin: Slovenija bi lahko cilj dveh odstotkov BDP za obrambo dosegla do leta 2026

Bruselj, 18. junija - Slovenija bi lahko z načrtovanimi 780 milijoni evrov za investicije v Slovensko vojsko cilj zveze Nato o namenjanju dveh odstotkov bruto domačega proizvoda za obrambo dosegla do leta 2026, je povedal obrambni minister Matej Tonin. Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije bo vlada po njegovih besedah sprejela prihodnjo sredo.

Ljubljana.
Minister za obrambo Matej Tonin.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA

Tonin je v pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju po dvodnevnem virtualnem zasedanju obrambnih ministrov zveze Nato izpostavil novico, da so zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko do leta 2026 danes medresorsko uskladili. Še danes ga bodo posredovali vladi v obravnavo, sprejela naj bi ga prihodnjo sredo, 24. junija, nato pa bo začel parlamentarno pot.

Slovenija stopa s tem po Toninovih besedah "velik korak naprej". Minister je vesel, da je koalicija soglasna, da je treba zagotoviti sredstva za to, da vojska preživi. Tudi po tem, kar sliši iz opozicije, verjame, da lahko pričakuje podporo. "Bomo pa kmalu videli, kako bo stvar odzvanjala v opozicijskih vrstah," je dodal.

Minister ob tem izpostavlja, da ne odkrivajo tople vode in da delujejo v skladu s strateškimi dokumenti. Če bi hoteli, da vojska dobi vse, kar potrebuje za izgradnjo dveh srednjih bojnih bataljonskih skupin, bi potrebovali okoli tri milijarde evrov, tako da je 780 milijonov evrov racionaliziran znesek glede na to, kar vojska nujno potrebuje, je pojasnil.

Izpostavil je še, da je 780 milijonov evrov celoten sveženj za investicije. "Brez tega zakona bi del sredstev Slovenska vojska še vedno imela. Bil bi netočen, če bi rekel, da prinašamo dodatnih 780 milijonov," je poudaril ter dodal, da je dodatnih približno 300 oziroma 400 milijonov evrov.

Tonin je te načrte predstavil generalnemu sekretarju zveze Nato Jensu Stoltenbergu. Dejal je, da je imel občutek, da je pritegnil njegovo pozornost, ko je govoril o tem. Zaveznice so se namreč leta 2014 zavezale, da bodo do leta 2024 za obrambo namenile dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Slovenija je trenutno med zaveznicami z najmanjšim odstotkom.

Na vprašanje, ali bo Slovenija s temi načrtovanimi 780 milijoni izpolnila cilj dveh odstotkov BDP do leta 2024, je minister najprej izrecno opozoril, da je to seveda odvisno do gospodarstva. Zaradi padca BDP v trenutni krizi je namreč slovenski obrambni proračun že poskočil z okoli 1,05 na 1,17 odstotka BDP, čeprav niso naredili ničesar, je ponazoril.

"Kakšni bodo obrambni izdatki, bo pokazal čas," pravi Tonin. So pa na ministrstvu naredili izračune, po katerih bi - ob predpostavki osemodstotnega padca BDP v tem letu in v povprečju triodstotne rasti BDP v prihodnjih letih - prišli do konca leta 2022 do 1,5 odstotka BDP, do leta 2026 pa do dveh odstotkov BDP. "Takšni so izračuni, se pa lahko spremenijo glede na to, kakšen bo BDP," je še enkrat izpostavil.

Natov temeljni obrambni cilj, da je treba do leta 2024 zagotoviti dva odstotka BDP za obrambo, izpolnjuje po podatkih, objavljenih sredi marca, devet zaveznic, in sicer ZDA, Bolgarija, Združeno kraljestvo, Grčija, Estonija, Romunija, Litva, Latvija in Poljska. Slovenija je z 1,04 odstotka BDP na repu. Manj so lani za obrambo namenili le Luksemburg, Španija in Belgija.

Obrambni ministri članic zveze Nato so se sicer dogovorili tudi o načrtu za zagotovitev pripravljenosti na morebiten drugi val pandemije novega koronavirusa. Dogovorili so se o novem operativnem načrtu, ki naj bi omogočil boljše usklajevanje, o zalogi medicinske opreme in o skladu, ki naj bi omogočil hitro pridobitev bistvene medicinske opreme.

Generalni sekretar Nata Stoltenberg je ob tem ponovil, da je naloga zavezništva zagotoviti, da zdravstvena kriza ne postane varnostna kriza. O podrobnostih glede obsega in razpoložljivosti sklada je po njegovih besedah še prezgodaj govoriti. Nekatere zaveznice so že napovedale prispevke.

Ministri so se dogovorili tudi o nadgradnji temeljnih zavezniških zahtev glede nacionalne odpornosti, ki pokrivajo bistvene sektorje, kot so energija, promet in telekomunikacije. Poudarek je na kibernetskih grožnjah, varnosti dobavnih verig ter tujem lastništvu in nadzoru.

Minister Tonin je izpostavil, da je slovenska vojska svojo nalogo v prvem valu opravila zelo dobro in da je pripravljena tudi na morebiten drugi val. Veliko pričakujejo od vojaške zdravstvene enote in zmogljivosti za analizo brisov. V primeru hude potrebe po množični obdelavi testov, lahko vojska pomaga civilnim zmogljivostim, je poudaril.

Dvodnevno virtualno zasedanje obrambnih ministrov je sicer zasenčila napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bodo ZDA zmanjšale število vojakov v Nemčiji. Stoltenberg je v sredo sicer zatrdil, da se bodo Američani glede tega posvetovali z zaveznicami, a napoved sproža bojazen, da bodo ZDA enako storile tudi v Afganistanu.

Obrambni ministri so sicer v minulih dveh dneh razpravljali tudi o misijah v Afganistanu in Iraku. Zaveznice načrtujejo zmanjšanje števila vojakov v Afganistanu, na vprašanje, ali to načrtuje tudi Slovenija, pa minister Tonin danes ni podal odgovora, češ da še premlevajo možnosti.

Pojasnil je, da se s sodelavci zelo resno pogovarjajo o tem, kako pristopiti k vprašanju misij in operacij Nata, ZN in EU. Za zdaj še presojajo, ali je z obrambnega, varnostnega in zunanjepolitičnega vidika bolje sodelovati v manj misijah in operacijah z več vojaki ali v več misijah in operacijah z manj vojaki. Trenutno je največ slovenskih sil na Balkanu, še posebej velika vloga Evrope pa se pričakuje v Maliju, je izpostavil.

Minister je o tem govoril tudi z vodstvom generalštaba. Odločitve še niso sprejeli, saj želijo najprej dobro pretehtati, kaj je najbolje za Slovenijo ter njen prispevek k miru in varnosti regije, v kateri živimo, je povedal v pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju po dvodnevnem virtualnem zasedanju obrambnih ministrov Nata.

ms/pm/ms
© STA, 2020