Kroničnim bolnikom so lahko pri obvladovanju bolezni v veliko pomoč podporni programi

Spletni pogovor STAkluba je potekal v sodelovanju z Mrežo nevladnih organizacij 25x25. Predsednik izvršnega odbora mreže Matija Cevc je opozoril na velika odstopanja od jemanja predpisanih zdravil. Denimo kar polovica bolnikov po pol leta preneha jemati zdravila proti holesterolu. Podobni podatki so tudi za jemanje zdravil proti visokem krvnem pritisku in pri sladkorni bolezni.

Več ko ima bolnik zdravil, slabše upošteva režim jemanja. Pri tem pa nekateri kronični bolniki na dan jemljejo tudi po osem različnih zdravil, je dodal. Raziskave kažejo, da če bolnik sočasno jemlje tri zdravila za kronične bolezni, jih po enem letu prav jemlje le še nekaj več kot 20 odstotkov.

In medtem ko so zdravniki prepričani, da njihovi bolniki prejmejo prave in zadostne informacije, pa se s tem strinja le petina bolnikov. To je deloma posledica tega, da so v bolnišnicah v rahlo spremenjenem duševnem stanju, po drugi strani pa "zlasti ne slišijo tistega, česar nočejo slišati". Kar je za bolnike neprijetno in posega v njegovo ugodje, preslišijo, je dodal.

Zdravnica hematologinja Romana Rotdajč iz Splošne bolnišnice Murska Sobota je dodala, da bolnik pri njih osnovne informacije dobi od zdravnika. Na voljo imajo tudi več knjižic z informacijami o bolezni in z zgodbami bolnikov, lahko se vključijo v različna društva.

Zadnjih nekaj let so na voljo podporni programi, ki pomagajo bolnikom z informacijami pri denimo jemanju zdravil, lahko dobijo tudi psihosocialno podporo. Kot je opozorila, nekatere oblike krvnih rakov ostajajo kronične bolezni, zato je redno jemanje zdravil izjemnega pomena, sicer lahko ob prekinitvi bolezen ponovno izbruhne.

"Bistveno je, da je z bolnikom v stiku izbrana medicinska sestra, ki lahko bolniku posreduje dodatne informacije. Če opazi, da so se pri bolniku pojavili stranski učinki zdravila, o tem takoj obvesti zdravnika," je dejala. Je pa opozorila, da sodelovanje v programu ne more biti nadomestilo za obisk v ambulanti.

V podporni program je vključena tudi njena bolnica Dragica Draškovič, ki je danes izrazila zadovoljstvo s programom, saj se na njih lahko obrne, ko je v kakšnih dvomih glede bolezenskega poteka ali zdravil. "S tem, da me iz programa nekdo pokliče in me vpraša po počutju in če imam težave, občutim, da je nekomu mar zame, da želi, da pozitivno zrem v prihodnost, da z boleznijo živim kakovostno in brez stresa," je dejala.

Pojasnila je, da so sodelujoči v podpornem programu vedno domači, prijazni in pripravljeni poslušati. Prav tako ji razjasnijo težave, ki jim sama ni kos, zato se po informacije o bolezni ne obrača na splet, saj lahko tam naleti na mnoga zavajanja.

Strokovna direktorica raPHARM Vesna Koblar pa je pojasnila, da je dobrih praks v tujini glede podpornih programov bolnikom veliko in bi jih po njenem mnenju zlahka prenesli v Sloveniji. Pri tem pa po njenih opozorilih ni jasna zakonodajna razmejitev med oglaševanjem in informiranjem s strani farmacevtske industrije. Po eni strani regulator, to je Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke, zahteva, da se vsi podporni programi prijavijo, po drugi strani pa imajo odklonilno mnenje do vseh informacij industrije, da gre za oglaševalske prvine.

"Upam, da bomo sledili tistim državam, ki so jasno dale pravila igre in so postavili način kontrole tako, da se bolnikom omogočajo dobri programi, ne pa da jim kratimo informacije le zato, ker obstajajo tudi slabi programi," je dejala.