Poroštvo za evropsko shemo Sure gladko čez sito DZ

Državni sekretar na ministrstvu za finance Peter Ješovnik je danes spomnil, da je zakon vezan na evropski instrument Sure, s pomočjo katerega bodo lahko države članice podpirale sheme skrajšanega delovnega časa, čakanja na delo, zagotavljanja zdravja in varstva pri delu ter druge ukrepe za zaščito delovnih mest in dejavnosti samozaposlenih.

Kot je ponovil, bo Sure državam članicam nudil posojila, ki bodo temeljila na 25 milijardah evrov poroštev članic. Slovenija bo skladno z danes sprejetim zakonom dala Evropski komisiji poroštvo za obveznosti držav članic z naslova posojilnih in poroštvenih pogodb do skupne višine 88,1 milijona evrov.

Instrument, v katerem Slovenija po javnih navedbah ministra za finance Andreja Širclja cilja na okoli 900 milijonov evrov posojil, ki bodo pomembna za financiranje osrednjega ukrepa tretjega protikoronskega zakona, to je subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, bo začel delovati, ko bodo jamstva zagotovile vse države članice EU.

V koaliciji so danes zakon pozdravili. Slišati je bilo zadovoljstvo, ker je Slovenija med prvimi državami članicami EU, ki ga sprejema, in zagotovila, da bodo posojila dana pod najbolj ugodnimi možnimi pogoji.

V opoziciji, kjer so zakon sicer podprli, pa so pogrešali odgovore na vprašanja, za koliko sredstev bo Slovenija zaprosila in kakšne pogoje za posojila ji bo določila Evropska komisija. Hkrati so bila dana opozorila, da nekatere države, denimo Italija in Španija, ne bodo mogle povrniti kreditov in da bo zanje na koncu plačevala tudi Slovenija.

Kritiko si je prislužil tudi spremljajoči sklep o ugotovitvi nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma, kar bi se lahko izkazalo za ustavno nedopustno in naj bi lahko Sloveniji onemogočilo dostop do posojil.

Največ zaskrbljenosti pa je vzbudilo dejstvo, da gre v instrumentu Sure za povratna sredstva, ki se bodo štela v javni dolg.