Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Banka Slovenije: Epidemija covida-19 priložnost za nekatere dejavnosti

Ljubljana, 27. maja - Okrevanje določenih dejavnosti po epidemiji covida-19 bo zelo počasno, na drugi strani pa se za določene panoge odpirajo nove priložnosti, izpostavlja Banka Slovenije. Povpraševanje po farmacevtskih proizvodih in medicinskih pripomočkih bo večje, pospešena bo digitalizacija gospodarstva. Možno je krajšaje proizvodnih verig evropskih podjetij.

Ljubljana, Slovenska cesta.
Banka Slovenije.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Vsaj začasno bo povpraševanje po farmacevtskih proizvodih in medicinskih pripomočkih zelo izrazito, je v mesečnem pregledu makroekonomskih gibanj zapisala Banka Slovenije. Omejevanje socialnih stikov pospešuje digitalizacijo gospodarstva in krepi razvoj tehnološko zahtevnejših storitev in njihov izvozni potencial. Prav tako lahko izkušnje podjetij z organiziranjem proizvodnje v času boja proti koronavirusu pripomorejo k tehnološkemu posodabljanju v smeri večje avtomatizacije.

Nove priložnosti za Slovenijo lahko predstavlja tudi morebitno krajšanje proizvodnih verig evropskih podjetij, ki bodo proizvodnjo prenesle iz Azije nazaj v Evropo z namenom zagotavljanja varnejšega dostopa do vmesnih proizvodov, navajajo v Banki Slovenije. To bi lahko povečalo pritoke neposrednih tujih naložb in prispevalo k izboljševanju razmer na trgu dela. Priložnost za spodbujanje investicij ponuja tudi Evropski zeleni dogovor, ki bi ob primerni podpori države lahko prispeval k okoljsko bolj vzdržnem gospodarstvu.

V številnih panogah pa se obeta počasno okrevanje. Neznanka ostaja predvsem odziv potrošnikov, ki bodo zaradi slabših razmer na trgu dela in previdnosti manj trošili, zlasti za nenujne dobrine, poudarjajo v Banki Slovenije.

Če bo okrevanje trga dela zaradi negotovosti podjetij počasno, bo daljše tudi obdobje šibkega povpraševanja, kar bo povratno slabilo trg dela, s tem pa tudi inflacijo. Morebitno nadaljnje omejevanje socialnih stikov lahko še naprej otežuje poslovanje številnih storitev, predvsem v turizmu. Samo v tej panogi bi lahko Slovenija izgubila turistične prihodke od tujih gostov v višini med 550 in 830 milijonov evrov.

Za slovensko gospodarstvo dodatne težave predstavljajo razmere v sosednji Italiji, naši drugi najpomembnejši trgovinski partnerici, in vsaj trenutno zelo šibko povpraševanje po avtomobilih v svetu, ki močno zmanjšuje aktivnost v slovenskih predelovalnih dejavnostih.

Tudi sicer se, kot navaja Banka Slovenije, v svetu v prvi polovici letošnjega leta obeta obsežna recesija. Tudi slovensko gospodarstvo se sooča z veliko krizo; kazalniki, kot so gospodarska klima, zaupanje v dejavnostih, napoved povpraševanja ter zaupanje potrošnikov, so na prehodu v drugo četrtletje dosegli najnižje vrednosti, odkar so na voljo podatki.

Maja so se kazalniki večinoma zasukali navzgor, a ostali močno pod ravnmi iz lanskega maja. Izvoz in uvoz sta bila marca medletno manjša za več kot desetino. Obseg prodaje v trgovini na drobno je padel za 15,1 odstotka, zmanjšali sta se industrijska proizvodnja in gradbena aktivnost.

Razmere na domačem trgu dela so se močno poslabšale. V prvih štirih mesecih je bil priliv oseb v registrirano brezposelnost medletno večji za 46,1 odstotka, najbolj se je povečal v gostinstvu, predelovalnih dejavnostih, trgovini in zaposlitvenih agencijah. Rast brezposelnosti se nadaljuje tudi v maju, vendar v precej manjšem obsegu kot aprila.

Po ocenah ministrstva za finance bo javnofinančni primanjkljaj letos znašal 8,1 odstotka BDP, dolg pa naj bi dosegel 82,4 odstotka BDP. S preklicem epidemije bodo konec maja v Sloveniji prenehali veljati nekateri fiskalni ukrepi, ki pomenijo večje breme za javne finance, vendar pa je v postopku sprejemanja tretji paket ukrepov pomoči, ki bo primanjkljaj povečal, so dodali v Banki Slovenije.

Nadaljevalo se bo izvajanje ukrepov za blažitev likvidnostnih težav podjetij in gospodinjstev, vezanih na garancije države, ki so na voljo do konca leta. Poleg ukrepov bo saldo države poslabševal še padec gospodarske aktivnosti, ki bo znižal prihodke, so še spomnili.

mg/jaz
© STA, 2020