Znana je peterica finalistov za kresnika

Že četrtič je med finalisti za kresnika Sebastijan Pregelj, ki je na Rožniku na razglasitev čakal že leta 2005 z romanom Leta milosti, leta 2009 z romanom Na terasi babilonskega stolpa in leta 2011 z romanom Mož, ki je jahal tigra. Med deseterico je bil tudi leta 2015 z romanom Kronika pozabljanja. Letos ga je v finale popeljal roman V Elvisovi sobi (Goga), ki je hommage pisateljevemu otroštvu. Pregelj je ob nominaciji izrazil veselje, da je roman, ki je nominiran tudi za Cankarjevo nagrado, "naletel na dober odziv tako med bralci kot strokovno javnostjo".

Veronika Simoniti je bila v veliki peterici za kresnika že leta 2015 z romanom Kameno seme, letos pa je za nagrado nominiran njen roman Ivana pred morjem (Cankarjeva založba), ki bralca z vzporednimi zgodbami različnih generacij ene družine sooča s kolektivno preteklostjo in individualnimi usodami. Pisateljica je knjigo pisala deset let, zares pa se ji je odprlo, ko je odkrila škatlo z dedovimi pismi iz konfinacije. "Zasukala sem fokus, si izmislila zaplet in zgodba je stekla sama od sebe," je dejala za Delo.

Med finalisti pa je že bila tudi Suzana Tratnik, in sicer leta 2008 z romanom Tretji svet. Njen letos nominirani roman Norhavs na vrhu hriba (Cankarjeva založba), prinaša zgodbo o samoti, samoiskanju, uporu in ljubezni, podano skozi oči glavne junakinje Ariane. "Zgodbo izpisujem kot temačno satiro ali grotesko, podkleteno s sociologijo in popkulturo grozljivk," je ob nominaciji povedala pisateljica.

Cestnik in Kočica pa sta se v finale uvrstila z leposlovnima prvencema. Cestnik za roman o prihodu krščanstva na Ptuj Sonce Petovione (Celjska Mohorjeva družba). Uvrstitve v finale za nagrado je Cestnik ponižno vesel: " Vsaj en večer bom, kot zadnji prišlek, postavljen ob bok onim, ki imajo kilometrino in so v pisanju romanov res dobri."

Kočica pa je žirijo prepričal z romanom Izvirnik (Mladinska knjiga), v katerem obravnava najslavnejšo umetnino 20. stoletja: pisoar Fontana, ki ga je pisal kar dvajset let in vmes veliko spreminjal. "Dejansko se je roman spreminjal z mano, sprejemal je nove informacije o zgodovinskih, antropoloških, psiholoških, psihometričnih in drugih dognanjih, ki so prihajala na dan v zadnjih dveh desetletjih," je dejal za Delo.

Kresnikova žirija, ki jo sestavljajo Mimi Podkrižnik (predsednica), Mateja Komel Snoj, Anja Mrak, Peter Svetina in Alen Albin Širca, je letos prebrala okrog 130 romanov. Že 23. aprila, na svetovni dan knjige, so naznanili deseterico nominirance, v kateri so bili tudi romani Gabriele Babnik, Zdenka Kodriča, Toneta Partljiča, Andraža Rožmana in Lenarta Zajca.

Letošnjo podelitev 30. Delove nagrade za roman leta kresnik bo na kresni večer, 23. junija, pospremil pogled po zadnjem desetletju. Člane kresnikovih žirij so namreč prosili, naj vsak zase presodijo, kateremu od nagrajenih romanov med letoma 2010 in 2019 bi šla nagrada. Lani je kresnika sicer prejela Bronja Žakelj za roman Belo se pere na devetdeset.