Za protikoronske ukrepe skupaj predvidenih prek šest milijard evrov

Prvi protikoronski zakon

S prvim protikoronskim zakonom je želela vlada predvsem zamrzniti stanje ob izbruhu epidemije novega koronavirusa in s tem, tako marca premier Janez Janša, zaščititi trg dela, gospodarstvo in družbo nasploh.

V tej luči je zakon za pomoč prizadetim posameznikom in podjetjem predvidel za okoli tri milijarde evrov ukrepov. Ker je v praksi prišlo do nekaterih nejasnosti in se je pokazalo, da so bile nekatere skupine spregledane, je vlada zakon aprila novelirala, s čimer naj bi se obseg pomoči povečal na 3,1 milijarde evrov in naj bi na koncu zajel 1,3 milijona prebivalcev.

Osrednji ukrep je bil skoraj trimesečno subvencioniranje 80-odstotnih nadomestil plač za delavce na čakanju zaradi poslovnih razlogov in višje sile (denimo varstva otrok) ter plačilo prispevkov za socialno zavarovanje za te delavce.

Zavod RS za zaposlovanje je doslej prejel vloge za povračilo nadomestila za okoli 266.500 zaposlenih, izvedel pa za okoli 35 milijonov evrov izplačil. Vlada je medtem ukrep ocenila na okoli 700 milijonov evrov.

Zakon je s ciljem pomagati podjetjem predvidel tudi plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za tiste, ki v času epidemije delajo in prejemajo plačo, novela pa je naložila, da delodajalci vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, izplačajo mesečni krizni dodatek v višini 200 evrov.

Izplačilo dodatka za nevarnost in posebne obremenitve za zaposlene, ki so pri svojem delu nadpovprečno izpostavljeni tveganju za zdravje oz. so prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije, je bilo medtem za javni sektor določeno že v prvi različici zakona.

Mesečni temeljni dohodek v višini 350 evrov za marec ter po 700 evrov za april in maj ter oprostitev plačila socialnih prispevkov v aprilu in maju se je najprej priznalo samozaposlenim, verskim uslužbencem in kmetom, nato pa še družbenikom.

Naknadno je bil razširjen tudi nabor upravičencev do enkratnih solidarnostnih dodatkov. Ob upokojencih so si jih z novelo prislužili še brezposelni prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja in prejemniki poklicnih pokojnin (do 300 evrov), ob prejemnikih denarne socialne pomoči in študentih pa na primer še določeni člani kmetij, družinski pomočniki, prejemniki dodatka za nego otroka, materinskega nadomestila, invalidi in rejniki (150 evrov).

Novela je ob tem zagotovila še enkratni solidarnostni dodatek v višini 30 evrov na vsakega otroka.

Osrednji ukrep novele pa je bilo t. i. krizno nadomestilo za brezposelnost v višini 513 evrov bruto oziroma okoli 400 evrov neto, do katerega so v času epidemije upravičeni tudi tisti, ki ob izgubi dela po sicer veljavnem zakonu o urejanju trga ne bi bili.

Da bi pospešili investicije, je novela predvidela še ukrepe za pospešitev izdajanja gradbenih dovoljenj, tudi z zaostritvijo pogojev za sodelovanje nevladnih organizacij pri teh postopkih.

Drugi protikoronski zakon

Drugi protikoronski sveženj je ob noveli interventnega zakona vključeval tudi zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu, ki je prinesel državna jamstva za likvidnostna posojila podjetij pri poslovnih bankah in hranilnicah. Obseg garancijske sheme je bil določen v višini dveh milijard evrov.

Kot je ob sprejemanju zakona poudaril Janša, naj bi z njim dosegli, da podjetja in posamezniki, ki se ukvarjajo s poslovno dejavnostjo, ne bodo posegali po ukrepih, kot so zapiranje proizvodnje, ki je še perspektivna, ali odpuščanje zaposlenih.

Banke so sicer podrobna pravila, povezana s shemo, v uredbah dočakale šele prejšnji teden. Medtem ko so dileme za odobritev odloga kreditnih obveznosti večinoma rešene - banke so do začetka maja prejele 22.230 vlog kreditojemalcev za odlog plačila, kar predstavlja 3,3 odstotka vseh kreditov, pri čemer skupen znesek odloženih plačil znaša 267,2 milijona evrov - pa odprta ostajajo vprašanja glede kreditov z državnim poroštvom.

Med novostmi v drugem protikoronskem zakonu je bila tudi pomoč lokalnim skupnostim v obliki zvišanja povprečnine občinam s 589,11 na 623,96 evra.

Tretji protikoronski zakon

Zdaj je za obravnavo v DZ pripravljen predlog tretjega protikoronskega zakona, ki naj bi predstavljal izhodno strategijo po epidemiji in je ocenjen na milijardo evrov.

Kot nosilni ukrep je predlagana shema subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Na voljo bo delodajalcem, ki vsaj desetini zaposlenih ne bodo mogli zagotavljati 90 odstotkov dela. Država bo subvencionirala od pet do 20 ur tedensko, subvencije pa bodo fiksne in bodo znašale do 448 evrov.

Subvencioniranje čakanja na delo bo medtem podaljšano le za gostinstvo in turizem, pa še to le do konca junija, prav to pa je izzvalo kritike z delodajalske in delojemalske strani, da gre za neutemeljeno razlikovanje med panogami.

Večjega odobravanja so deležni predvideni turistični boni, ki jih bodo prejeli vsi prebivalci Slovenije, mladoletni v višini 50 evrov, odrasli pa v višini 200 evrov. Do konca leta jih bo mogoče koristiti za plačilo nočitve oz. nočitve z zajtrkom v hotelih, počitniških domovih, kampih, na turističnih kmetijah ipd.

V predlogu zakona je še več manj odmevnih rešitev, denimo dodatne finančne spodbude za podjetja v obliki povratnih in nepovratnih sredstev ter manj strogi pogoji pri državnih spodbudah za spodbujanje investicij.

Prav tako so predvideni ukrep finančnega inženiringa za financiranje na področju cestnih prevozov, za katerega bo država v letu 2020 namenila 10 milijonov evrov, SID banka pa 25 milijonov evrov, podaljšanje pogodb z izvajalci linijskih prevozov in finančna pomoč žičničarjem v višini do 12.200 evrov.

Vlada predlaga tudi kritje stroška izpadlih storitev izvajalcem socialnovarstvenih storitev pomoči družini na domu, krizni dodatek še za zasebne izvajalce te storitve in kritje stroška oskrbnine uporabnikom institucionalnega varstva, ki so bili ob epidemiji premeščeni v domačo oskrbo. Staršem, ki bodo sami poskrbeli za otroke, do konca junija ne bo treba plačati vrtca.

Med drugim predlagani zakon nalaga še delno kritje izgub v zdravstvu, več ukrepov za pomoč kmetijstvu, s ciljem pospešiti investicije pa podaljšuje pa tudi omejitve za nevladnike.

Predlagani ukrepi pa niso prepričali vseh skupin prebivalstva. Največ kritik prihaja iz vrst prevoznikov, ki rožljajo s protesti, avtomobilske industrije, kulture, medijev. Kljub temu, da je predlog osredotočen nanje, so nezadovoljni tudi v turizmu.