Okoljsko ministrstvo za spremembo uredbe o presoji vplivov na okolje

Uredba določa posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ter posege v okolje, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, če se zanje v predhodnem postopku ugotovi, da bi lahko imeli pomembne vplive na okolje. Spremembo predlagajo z namenom administrativne razbremenitve nosilcev tistih posegov v okolje, za katere je analiza izvedenih predhodnih postopkov in delna primerjalna analiza pokazala, da po svojih lastnostih ne morejo imeti pomembnih vplivov na okolje.

Gre za spremembo oz. dvig praga, ki za nosilca posega v okolje pomeni obveznost zahtevati predhodni postopek. "S tem se zmanjšuje nabor posegov v okolje, za katere je treba v predhodnem postopku ugotoviti, ali bi lahko imeli pomembne vplive na okolje, posledično pa se zmanjšuje tudi nominalno število takih nameravanih posegov in zahtevo za izvedbo tega postopka," je ministrstvo pojasnilo v obrazložitvi.

Pragovi se spreminjajo na način, da ne ogrožajo temeljnega namena predhodnega postopka, so ob tem zatrdili na ministrstvu. Za vse posege, za katere je bilo od leta 2014 ugotovljeno, da bi lahko imeli pomembne vplive na okolje, čeprav ne presegajo praga, bi namreč morali njihovi nosilci tudi ob spremenjeni uredbi zahtevati predhodni postopek, vendar pa sprememba obenem pomeni tretjinsko zmanjšanje števila zahtev za izvedbo predhodnega postopka.

Od leta 2014 je Arso odločil o približno 2440 zahtevah za izvedbo predhodnega postopka. Povprečni pripad tovrstnih zahtev je več kot 40 na mesec. V dobrih 52 odstotkih primerov je ugotovil, da presoja vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja za nameravani poseg ni potrebna, v le 3,7 odstotka primerov pa, da je za nameravani poseg potrebna. Dobro tretjino primerov predstavljajo sklepi, da se zadeva zavrže.

Razlog za zavračanje je v največji meri preširoka interpretacija posameznih določb uredbe, poudarjajo na ministrstvu. Upravni organi, zlasti upravne enote, namreč ob soočenju z vlogami za izdajo gradbenih in drugih dovoljenj na podlagi napačne interpretacije vlagatelja pogosto po nepotrebnem napotijo k vložitvi zahteve za izvedbo predhodnega postopka.

Za posege v okolje, ki so pod pragom za predhodni postopek, bo sicer tudi v primeru, da bodo spremembe potrjene, v vsakem primeru potrebno pridobiti druga ustrezna soglasja in dovoljenja pristojnih organov, kot so denimo vodno soglasje, gradbeno dovoljenje, naravovarstveno soglasje, vodno dovoljenje in podobno, poudarjajo na ministrstvu.

Komentarje javnosti na ministrstvu pričakujejo do 27. maja.

Ministrstvo za okolje in prostor z Andrejem Vizjakom na čelu je sicer zadnje dni precej na udaru javnosti zaradi omejevanja dela nevladnih organizacij na področju varovanja narave. Med drugim je pogoje za delo nevladnikov ministrstvo že zaostrilo v gradbeni zakonodaji, ki je del prvega protikoronskega paketa, enako se obeta z novelo zakona o ohranjanju narave.