Industrija srečanj bo dolgo pot okrevanja predvidoma začela jeseni

Poslovna srečanja in dogodki spadajo med tri primarne produkte slovenskega turizma, je za STA poudaril Kovačič. "Poslovni dogodki se odvijajo praktično po celotni Sloveniji, največ v Ljubljani. V glavnem mestu tudi igra vlogo kot najpomembnejši produkt," je pojasnil. Obseg tega turizma je sicer manjši od klasičnega, a je potrošnja poslovnih gostov precej višja, poslovni dogodki pa se večinoma odvijajo izven glavne poletne sezone.

Pandemija novega koronavirusa bo dejavnost poslovnih srečanj in dogodkov prizadela še bolj od prostočasnega turizma, saj je zanjo značilno planiranje daleč vnaprej. "Tudi po sprostitvi ukrepov, odprtju letališč in meja se poslovni dogodki še ne bodo začeli takoj odvijati," je opozoril Kovačič.

"Industrija srečanj se je znašla v zelo težki situaciji, saj so bili mednarodni dogodki, ki bi se morali izvesti letos, pridobljeni več let nazaj. Nekateri so se prestavili na letos jeseni oz. prihodnje leto. Mnogi so izgubljeni za vedno," je dodal sogovornik.

Več virtualnih in hibridnih srečanj

V vsaki državi sicer največ poslovnih dogodkov organizirajo domači naročniki - podjetja, združenja, institucije, državna uprava in podobno. "Ti se bodo naprej vrnili," je dejal Kovačič. Pogoj so odprti kongresni centri, hoteli in druga prizorišča.

Vendar pa so finančno bolj zanimivi mednarodni dogodki, saj ustvarijo več nočitev, so večji in vključijo širši spekter izvajalcev. Ti se bodo vrnili kasneje, za to pa bodo med drugim potrebna odprta letališča, meje in vsa druga infrastruktura.

Tu je še vprašanje ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa, ki se jih bodo morali držati tako naročniki kot izvajalci. "Močno si želimo, da bodo ukrepi nošenja mask v zaprtih prostorih čim prej sproščeni," je poudaril sogovornik.

V prihodnje Kovačič sicer pričakuje več virtualnih srečanj, čeprav se že kaže, da ti ne morejo nadomestiti srečanja v živo. "Bodo pa dogodki v živo morali postati še boljši in ustvariti še večjo dodano vrednost za udeleženca, da se bo odločil za udeležbo," je dodal.

Prav tako bo več dogodkov postalo hibridnih, da bodo torej omogočili tako sodelovanje v živo kot tudi virtualno. "Pa ne samo, da udeleženec posluša predavanja, ampak da je vsebinsko lahko prisoten na enak način kot tisti, ki sedi v dvorani," je še menil.

Dogodki v Ljubljani in na Bledu večinoma prestavljeni, ne odpovedani

V Turizmu Ljubljana so za STA poudarili, da so delegati mednarodnih kongresov in drugih vrst poslovnih srečanj med najbolj zaželenimi obiskovalci. V povprečju ti gosti na dan porabijo trikrat več kot prostočasni obiskovalci - v času tridnevnega mednarodnega dogodka v Ljubljani so lani v povprečju potrošili 1446 evrov.

V prestolnici so doslej zabeležili odpovedi okoli 20 mednarodnih znanstvenih in strokovnih dogodkov z med 100 in 1500 udeleženci, ki bi se sicer odvili v prvi polovici leta. "Kljub temu se je izkazalo, da je industrija srečanj precej trdoživa gospodarska panoga - večina teh dogodkov je bila namreč že prestavljena na kasnejše datume; nekateri v jesen 2020, še več pa v leto 2021 ali 2022," so navedli.

Podobno je na Bledu, kjer kongresni gostje ustvarijo med 10 in 15 odstotkov prenočitev. Vodja kongresnega urada Turizma Bled Vesna Klemenčič je pojasnila, da so zelo hitro stopili v kontakt z organizatorji dogodkov in skušali najti načine, da se njihov dogodek ne odpove, ampak prestavi. "Tako smo lahko veseli, da se je delež najavljenih dogodkov s pomladi preselil na jesen oz. v leto 2021," je navedla.

To sicer ne zmanjša nastalih izgub, optimistično pa v Turizmu Bled vseeno pričakujejo, da bo industrija srečanj eden od prvih segmentov turizma, ki se bo postavil na noge. Podobno se je namreč izkazalo po finančni in gospodarski krizi 2008.

Prvi dogodki znova z jesenjo

Po besedah Klemenčičeve med mednarodnimi strokovnjaki prevladuje ocena, da se bodo prvi dogodki povrnili z jesenjo. "V Španiji se na največjem sejmišču v Madridu, ki je bil donedavnega še bolnišnica za covid-19 bolnike, pripravljajo na prvi medicinski kongres, ki se bo odvil v septembru," je ponazorila. Na Bledu so prvi dogodki najavljeni za oktober.

Na Turizmu Ljubljana si ob skorajšnjem ponovnem zagonu manjših čim prej želijo tudi večjih dogodkov. "Seveda je ključnega pomena, da se odprejo meje in dorečejo normativi, po katerih bo srečevanje potekalo in zagotavljalo varnost za vse. Potem lahko ponovno zaživi letalski promet in se vzpostavijo ključne letalske povezave," so spomnili.

Ključno bo tudi vzpostavljanje zaupanja v varno potovanje in bivanje v destinaciji - tako v posamičnem kraju kot širše v Sloveniji.

Klemenčičeva je izpostavila tudi nove zahteve, ki se bodo pojavile po covidu-19. Na mednarodni ravni se denimo odvija debata o uvajanju zdravstvenih certifikatov za tuje goste, ki pridejo v destinacijo. "Srečujemo se z novimi izzivi, na koncu dneva pa smo vsi družbena bitja, ki se želimo srečati, in slednje bo pretehtalo tudi v prid uspešnosti in okrevanja naše panoge," je prepričana.