Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Pandemija koronavirusa spremenila tudi mobilnost

piše Matej Luzar

Ljubljana, 2. maja - Pandemija novega koronavirusa je močno spremenila tudi mobilnost, ki se je od uporabe javnega prevoza in deljenja prevozov vrnila k individualni uporabi lastnega avtomobila. Kakšne bodo dolgoročnejše posledice, je po mnenju strokovnjakov težko oceniti, poudarjajo pa, da bi povratek k lastnim avtomobilom pomenil velik korak nazaj.

Ljubljana, Šiška.
Prestolnica v času epidemije novega koronavirusa.
Promet na ljubljanski severni obvoznici.
Foto: Nebojša Tejić/STA

V Sloveniji se je epidemija koronavirusa odrazila tudi v začasni ustavitvi avtobusnega in železniškega javnega potniškega prometa sredi marca. "Zaustavitev javnega prometa je nujen ukrep, če želimo učinkovito zajeziti okužbo," je takrat poudaril minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.

Dokaz, kako hitro so se spremembe pokazale na mikro ravni, je bil porast povpraševanja po rabljenih avtomobilih nižjega cenovnega razreda tik pred večjo zaostritvijo omejitev za preprečevanje širjenja okužb, je v za STA dejal direktor Inštituta za civilizacijo in kulturo Andrej Brglez. "Več kot očitno je, da so po njih posegli tisti, ki so do tedaj uporabljali druge oblike prevoza," je dodal.

Strinjal se je, da se bodo v mnogih svetovnih mestih po umiritvi razmer srečali z vprašanjem, kako spodbuditi nov način javne mobilnosti, saj bo izogibanje tesnim stikom po njegovem mnenju prisotno še nekaj časa. Ponekod se je že pokazalo, da so ljudje tudi po vnovičnem zagonu javnega prometa raje sedli v osebni avtomobil.

"Dejstvo je, da se recimo na mestnih avtobusih srečujemo z veliko ljudmi na zelo majhnem prostoru," je dejal. Ne glede na vse pa javni prevoz po njegovih besedah ostaja hrbtenica mestne mobilnosti.

"Menim, da bomo vendarle prišli nazaj v staro normalnost. Ko bo virus premagan, se bomo kljub vsemu pripravljeni toliko približati drug drugemu, da bo javni potniški promet v znani obliki živel po starem naprej," je dejal direktor inštituta, ki precej pozornosti namenja trajnostni mobilnosti.

Izpostavil je, da bo prehodno obdobje vračanja na ustaljene tirnice gotovo prineslo izzive, kot je pomanjkanje prostora na avtobusih in vlakih, saj ne bodo smeli biti povsem napolnjeni. Inštitut je zato pred kratkim začel kampanjo Sedež na kolesu za sedež na avtobusu. "Z njo poskušamo spodbuditi tiste, ki lahko za pot v službo izberejo kolo ali drugo okolju prijazno prevozno sredstvo, naj to tudi storijo in s tem mesto na avtobusu ali vlaku prepustijo tistim, ki brez takšnega prevoza res ne morejo," je povedal.

Povratek k lastnim avtomobilom izguba pridobljenih koristi

Če bomo po krizi za prevoz spet pogosteje uporabljali avtomobile, bo to po Brglezovih besedah pomenilo dva koraka nazaj v urbani mobilnosti. "Ne smemo pozabiti, da več avtomobilov pomeni večjo gnečo, bolj natrpana parkirišča in večjo obremenitev okolja," je opozoril.

Upa tudi, da ljudje ne bodo pozabili na prednosti, ki jih prinaša deljenje prevozov. Prepričan je sicer, da so izkušnje uporabnikov storitev deljenja prevozov tako dobre, da si želijo ostati pri tem. "En avto manj v gospodinjstvu pomeni tudi znatno zmanjšanje obremenitev družinskega proračuna," je poudaril.

Vodja področja varne mobilnosti pri AMZS Erik Logar je medtem za STA dejal, da so trenutne razmere zagotovo priložnost, da na mobilnost in z njo povezane potrebe pogledamo z drugega zornega kota. Mnogi namreč že nekaj časa ugotavljajo, da bi lahko kar nekaj zaposlenih z ustrezno naravo dela vsaj določeno število ur opravilo od doma in/ali prilagajalo svoj delovnik, da bi se izognili prometnim konicam. Na ta način bi prispevali k zmanjšanju prometa, emisij in nenazadnje prometnih nesreč, je poudaril.

"Zdaj se je tudi v praksi izkazalo, da veliko število podjetij in institucij, posledično pa tudi zaposlenih, takšno prilagoditev opravljanja svojega dela lahko izvede. V AMZS si želimo, da bi v prihodnje, če bo to seveda mogoče, več delodajalcev delo organiziralo tako, da bo mobilnost njihovih zaposlenih manj obremenjujoča za okolje," je dejal.

Vpliv epidemije na mobilnost Slovencev želi AMZS preučiti tudi s pomočjo nedavno objavljenega spletnega vprašalnika. Na voljo je na njihovih spletnih straneh, rezultati pa bodo objavljeni v junijski številki njihove Motorevije.

Izziv tudi za proizvajalce avtomobilov

Pandemija koronavirusa je po Brglezovih besedah pokazala tudi, kako velika je avtomobilska industrija in koliko delovnih mest je posredno povezanih z njo. "Poseže v tako rekoč vse segmente trga dela," je dejal. Ko govorimo o vnovičnem zagonu gospodarstva, je avtomobilska industrija zato zelo pomembna - tudi za Slovenijo, je dodal.

Največji strah proizvajalcev je, da bi predvideni prodajni tok preveč usahnil. "Jasno je, da nekoliko gotovo bo. Izgubljenih bo tudi veliko delovnih mest," je prepričan. Po drugi strani pa bi lahko dodatne ugodnosti, ki jih bodo ponudili prodajalci, mnoge prepričale v nakup novega avtomobila.

Prodaja novih vozil je v EU marca v primerjavi z marcem lani po podatkih Evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov (ACEA) upadla za 55 odstotkov. Udarec za proizvajalce in prodajalce je bil najhujši v Italiji, kjer je bil padec 85-odstoten. V Sloveniji je prodaja medtem upadla za dobrih 60 odstotkov.

Nezanemarljivo je po Brglezovih besedah tudi dejstvo, da bodo oslabljena evropska podjetja postala zanimiva tarča večjih, pretežno azijskih podjetij, ki bodo lahko na ta način po ugodni ceni prišla do dobrih podjetij, ki posedujejo veliko znanja.

Prinaša pa to obdobje avtomobilski industriji tudi priložnost, da se "prečisti", zmanjša število avtomobilskih modelov in moči namesto tega usmeri v okrepljen razvoj mobilnosti prihodnosti, je še dejal Brglez.

mlu/uk
© STA, 2020