Pivčeva: V krizi postajamo bolj občutljivi na doma pridelano hrano

"Zelo občutljivi smo postali predvsem na to, ali bomo dnevno na trgovskih policah in tržnicah imeli na voljo zadostne količine živil. Bolj kot kadarkoli prej smo se ukvarjali s tem, koliko hrane v resnici v Sloveniji imamo in kaj bi se zgodilo, če bi prišlo do kakršnihkoli motenj pri pretoku blaga," je dejala Pivčeva.

Še posebej je to po njenem pomembno na področjih, kjer Slovenija ne dosega visokih stopenj samooskrbe. Kot je dejala, bi lahko najprej naleteli na težave na področju preskrbe z živili rastlinskega izvora, tako sadja kot zelenjave, ter preskrbe s prašičjim mesom.

Kriza je po drugi strani povzročila motnje tudi na nekaterih drugih področjih, kjer je naša država sicer visoko samooskrbna, na primer pri preskrbi z govejim in piščančjim mesom, kjer dosegamo več kot sto odstotkov, pa tudi pri preskrbi z drobnico, kjer smo blizu stotih odstotkov. Prve težave pa so se po njenih besedah pojavile tudi na področju preskrbe z mlekom in mlečnimi izdelki, predvsem zaradi kopičenja viškov.

"Na ministrstvu ves čas budno spremljamo vse težave in se skušamo na vsako pravočasno odzvati, zato se tudi nikoli v tem času ni zgodilo, da bi kateregakoli živila na daljši rok zmanjkalo. Kar se tiče viškov na trgu, skušamo težave prav tako reševati z individualno pomočjo in vzpostavljanjem verižnih odnosov, z nekaterimi viški pa smo okrepili blagovne rezerve," je dodala ministrica.

Da prihaja do motenj, je po njenem mnenju glede na razmere pričakovano, vendar je pri tem treba vedeti, da je trenutno zaprt velik del javnega sektorja, ne delujejo namreč šole in vrtci, prav tako stojita gostinstvo in turizem, zato največje težave doživljajo prav dobavitelji, ki so svoje pridelke dobavljali v omenjene institucije.

Tako v prvem, že veljavnem protikoronskem zakonu, kot tudi drugem, ki je bil delno potrjen v torek, so pripravili številne ukrepe, s katerimi bodo blažili posledice tudi v kmetijskem sektorju. Po besedah Pivčeve gre za različne možnosti, ki jih lahko kmetje koristijo enako kot drugi, od temeljnega dohodka do oprostitve plačila prispevkov in odloga plačevanja kreditov.

Ob tem so sprejeli tudi posebne ukrepe za kmetijstvo, med katerimi se ji zdi najpomembnejše nadomestilo izpada prihodka, s katerim bodo lahko težave zaradi nihanja cen in kopičenja večjih količin neprodanih pridelkov vsaj nekoliko ublažili.

Direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Branko Ravnik pa je poudaril, da je samooskrba vprašanje koncepta razvoja kmetijstva in družbe kot celote, zato to vprašanje v stroki obstaja že desetletje.

"Kmetijstvo je gospodarska dejavnost kot vsaka druga in v običajnih razmerah mora konkurirati na trgu. Ni vprašanje, kako in koliko pridelati, pač pa predvsem, kako to prodati po ceni, ki omogoča pokritje stroškov ter investicije in razvoj," je poudaril.

Vse panoge v kmetijstvu niso v enakem položaju, saj nanje vplivajo številni dejavniki, je dejal Ravnik. Vzporednice je potegnil tudi s časom osamosvojitve, ko se je nova država lotila težav na način, da je določene panoge podpirala izdatneje. Danes največ težav opaža pri prašičereji, saj imamo v Sloveniji praktično le še dve večji farmi, pa tudi pri rastlinski pridelavi, saj je na tem področju liberalizacija prinesla močan pritisk na cene.

"Mi smo lahko kadarkoli povsem samooskrbni pri krompirju. Imamo znanje, včasih smo z njim zalagali Jugoslavijo, a po pet centov ga slovenski kmet ne more pridelati, saj se mu ne izide. Če nisi v sistemu dolgoročnih partnerstev, ni potencialov za takšno dejavnost," je še dodal prvi mož kmetijske zbornice.

Po besedah direktorja Kmetijsko gozdarske zadruge Škofja Loka Mitje Vodnjova je ob samooskrbi treba poskrbeti tudi za pogoje, da bodo kmetije preživele. Trenutne viške namreč pri njih rešujejo tako, da znižujejo odkupne cene.

Ob tem je dodal, da način prireje govedine v Sloveniji ni primerljiv s Poljsko, kljub temu pa obe postavljamo na isto polico in pričakujemo, da bo slovenski kmet uspel parirati, hkrati pa zanemarjamo vidik kakovosti.

"Pri samooskrbi ne gre samo za to, kako preživeti, pač pa tudi, kako ljudem zagotoviti kakovostno hrano. Ne le v času krize, ki bo enkrat končana, pač pa tudi za naprej," je dejal Vodnjov ter tudi sam spomnil na javne zavode, ki večinoma posegajo po cenejši in uvoženi hrani.