Koronavirus med evropskimi potrošniki hitro spremenil povpraševanje po hrani

Bruselj, 20. aprila - Ukrepi, ki so jih za zajezitev širjenja koronavirusa sprejele številne države, so med evropskimi potrošniki hitro spremenili povpraševanje po hrani. Povečalo se je povpraševanje po osnovnih živilih, znatno pa zmanjšala potrošnja proizvodov visoke vrednosti, kot so kakovostni kosi mesa, vina in posebni siri, v poročilu ugotavlja Evropska komisija.

Srbija, Beograd.
Nakupovanje živil v času epidemije koronavirusa.
Foto: Tanjug/STA
Arhiv Tanjug/STA

Evropska komisija v poročilu o kratkoročnih obetih na kmetijskih trgih EU ugotavlja, da agroživilski sektor v uniji tudi v kriznih časih dokazuje odpornost. Zaradi izbruha novega koronavirusa se sektor sicer sooča z izzivi, kakršnih še ni bilo, na nove razmere pa se učinkovito prilagaja tudi s pomočjo ukrepov Evropske komisije, so zapisali v Bruslju.

Iz poročila med drugim izhaja, da se je zaradi ukrepov za osamitev, ki se izvajajo v EU in po svetu, povpraševanje po hrani od začetka krize hitro spremenilo. Kopičenje zalog in tudi zapiranje restavracij, barov in hotelov ima neposreden vpliv tudi na agroživilske proizvajalce.

Na eni strani se je zaradi prehoda na domačo porabo povečalo povpraševanje po osnovnih živilih, kot so testenine, riž, moka, konzervirano sadje in zelenjava. Po drugi strani pa se je znatno zmanjšala potrošnja proizvodov visoke vrednosti, ki se običajno uživajo zunaj, kot so kakovostni kosi mesa, vina in posebni siri, izpostavljajo v Bruslju.

Ločeno je danes Evropska komisija objavila tudi rezultate študije o prodajni vrednosti agroživilskih proizvodov in pijač, ki jih je EU zaščitila kot geografske označbe. Skupna vrednost znaša 74,76 milijarde evrov. Več kot petina navedenega zneska izhaja iz izvoza zunaj EU, prodajna vrednost proizvodov z zaščitenim imenom pa je v povprečju dvakrat večja od prodajne vrednosti podobnih necertificiranih proizvodov.

Komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski je ob objavi študije izpostavil, da evropske geografske označbe odražajo bogastvo in raznolikost proizvodov kmetijskega sektorja. "Koristi za proizvajalce so jasne. Potrošnikom, ki iščejo pristne regionalne proizvode, lahko prodajajo proizvode po višji ceni. Geografske označbe pa so tudi ključni element naših trgovinskih sporazumov," je dodal.

EU je sklenila več kot 30 mednarodnih sporazumov, ki omogočajo priznavanje številnih geografskih označb EU zunaj unije in priznavanje geografskih označb držav nečlanic v EU. Kot so izpostavili pri Evropski komisiji, imajo geografske označbe čedalje pomembnejšo vlogo v trgovinskih pogajanjih med EU in preostalimi državami.

Z zaščito proizvodov po pojasnilih komisarja za kmetijstvo po vsem svetu "preprečujemo goljufivo uporabo njihovih imen ter ohranjamo sloves evropskih kmetijskih živil in pijač". Kot je poudaril, geografske označbe ščitijo lokalno vrednost na svetovni ravni. Komisija sicer vsako leto za promocijo kakovostnih proizvodov v EU in po svetu nameni okoli 50 milijonov evrov.

zc/mrn
© STA, 2020