Bruselj opredelil tri merila za začetek postopne odprave omejevalnih ukrepov zaradi pandemije

"Čeprav bo pot v normalnost zelo dolga, je jasno tudi, da izredni omejevalni ukrepi ne morejo trajati nedoločen čas," piše v načrtu.

Predstavitev tega načrta ni znamenje, da se lahko začnejo ukrepi odpravljati zdaj, to je okvir za odločanje članic, je izpostavila von der Leynova. Pristop mora biti po njenih besedah postopen, potrebno je stalno spremljanje razmer.

Virus je članice različno prizadel, tako s časovnega vidika kot glede na intenzivnost pandemije, zato ni enega samega pristopa za vse, je še poudarila predsednica.

Skupni evropski načrt vključuje tri merila, ki jih je treba izpolniti pred začetkom rahljanja ukrepov: epidemiološko merilo - znatna omejitev širjenja virusa, zadostne zmogljivosti zdravstvenega sistema in zmogljivosti za spremljanje razmer, vključno z obsežnim testiranjem.

Epidemiološko merilo mora kazati, da se je širjenje bolezni znatno omejilo in stabiliziralo. Kazalci za to so lahko na primer vzdržno zmanjšanje števila novih okužb, hospitalizacij in bolnikov v intenzivni negi, navaja komisija.

Pri zagotavljanju zadostnih zdravstvenih zmogljivosti je ključen položaj na oddelkih za intenzivno nego, ustrezno število postelj v bolnišnicah, dostop do farmacevtskih proizvodov, potrebnih na oddelku za intenzivno nego, zaloge opreme, razpoložljivost osnovne zdravstvene dejavnosti in zadostno število ustrezno usposobljenega osebja.

Pri tem je treba zagotoviti tudi zadostno splošno zmogljivost zdravstvenih sistemov, ki ni povezana s koronavirusom, saj se bodo bolnišnice ob opuščanju izrednih ukrepov soočile tudi z zaostankom pri preostalih posegih, ki jih je bilo treba zaradi pandemije preložiti, opozarjajo v komisiji.

Tretje merilo pa se nanaša na zagotovitev ustreznih zmogljivosti spremljanja razmer, vključno z obsežnim testiranjem in sledenjem stikom. Izpostavljajo tudi pomen zmogljivosti za odkrivanje protiteles, ki bodo zagotovile pomembne podatke o deležu prebivalstva, ki je bolezen uspešno prestal, in merjenje zagotovljene imunosti.

Ta tri merila oziroma pogoje spremlja vrsta priporočil, na primer: članice naj zagotovijo ustrezno osveščanje in splošne ukrepe naj postopno nadomestijo ciljno usmerjeni.

Še zlasti pa je von der Leynova opozorila na nujnost usklajevanja med članicami, še posebej med sosedami in ko gre za ukrepe na mejah, saj da sicer obstaja tveganje vnovične krepitve virusa in potrebe po vnovični uvedbi že odpravljenih ukrepov. Ponovno odprtje mej sicer vidi kot dolgoročen ukrep. Izpostavlja, da je treba stopati "korak za korakom".

Komisija namerava v prihodnje objaviti podrobnejše smernice za postopno ponovno vzpostavitev transportnih storitev in prostega gibanja, takoj ko bodo to dopuščale zdravstvene razmere, tudi v luči načrtovanja potovanja v času poletnih počitnic.

Ko gre za konkretna vprašanja, na primer glede nošnje mask, se von der Leynova sklicuje na nasvete Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). Prioriteto imajo zdravstveni delavci. Če je medicinskih mask dovolj, lahko pomagajo širiti okužbo, a ne kot nadomestilo za druge ključne higienske ukrepe, kot je umivanje oziroma razkuževanje rok. Enako velja za nemedicinske maske, je povzela.

Von der Leynova je danes sporočila tudi datum za spletno donatorsko konferenco za financiranje razvoja cepiva proti covidu-19, ki ga je napovedala konec marca. Konferenca bo 4. maja.

Predsednica komisije je načrt predstavila na novinarski konferenci skupaj s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom, ki je poudaril, da bodo voditelji članic unije na videokonferenci prihodnji teden opravili strateško razpravo o gospodarskem okrevanju.

Za pripravo verodostojnega načrta za okrevanje je treba najprej izvedeti, kolikšen račun bo izstavila pandemija, saj gospodarske škode za zdaj še ni mogoče oceniti, je opozoril Michel.

Von der Leynova je poudarila, da Evropa potrebuje 1000-milijardno naložbeno pobudo, in ponovila, da bo prihodnji večletni proračun unije igral osrednjo vlogo pri okrevanju. EU je sicer doslej po njenih besedah mobilizirala za 3000 milijard evrov v boju proti koronavirusu, ki pa jih morajo članice še procesirati.

Prav tako je predsednica izpostavila potrebo po skrajšanju in diverzifikaciji dobavnih verig, pri čemer bo po njenem prepričanju igral ključno vlogo koncept krožnega gospodarstva, ki da nedvomno ostaja prioriteta EU.