Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Turizmu se obeta okoli 70-odstotni padec

piše Martina Gojkošek

Ljubljana, 14. aprila - Pandemija novega koronavirusa bo močno prizadela svetovni turizem. Slovenija bo pri tem čutila še posebej velik negativen vpliv, saj se nahaja blizu največjih žarišč virusa in ima 75-odstotni delež tujih turistov. Po oceni STO bo upad povpraševanja med 60- in 70-odstoten, če se ukrepi v regiji začnejo sproščati z junijem, sicer pa še večji.

Ljubljana.
Opustele ulice zaradi koronavirusa.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhiv STA

Globalni turizem je zadnjih osem let po stopnjah rasti presegal svetovno gospodarstvo, Slovenija je lani beležila šesto zaporedno rekordno turistično leto, so spomnili na Slovenski turistični organizaciji (STO). V preteklosti se je turizem izkazal za panogo, ki so jo krize močno prizadele, a je tudi razmeroma hitro okrevala.

A tokrat je drugače. "Virus se je razširil na vse kontinente, v Evropi je prisoten v vseh državah. Vpliv krize na življenje, gospodarstvo, zaposlitve in še posebej turizem je intenzivnejši kot pri prejšnjih velikih krizah, čas zajezitve pa negotov," je za STA spomnila direktorica STO Maja Pak.

Trenutno je vpliv globalne pandemije na turizem še težko ocenjevati, saj so razmere negotove in se hitro spreminjajo. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je konec marca ocenjevala, da bo upad mednarodnih potovanj 45-odstoten, ob predpostavki, da bodo strogi ukrepi trajali do junija. V primeru, da bo okrevanje odloženo na jesen, pa bo ta padec 70-odstoten.

Slovenija bo, kot že omenjeno, po oceni Pakove med bolj prizadetimi državami, tudi zato, ker se ključni tuji trgi slovenskega turizma, kot so Nemčija, Italija, Velika Britanija, Francija in Rusija, po ocenah strokovnjakov uvrščajo med trge, ki bodo zaradi krize med najbolj prizadetimi evropskimi državami. "Ocenjujemo, da bo upad povpraševanja med 60- in 70-odstoten, ob predpostavki, da se ukrepi v regiji začnejo sproščati z junijem, verjetno pa celo večji," je dejala direktorica STO.

S to oceno se strinja Maja Uran Maravić s portoroške fakultete za turistične študije Turistica. Slovenija je lani, kot je spomnila, v prvem polletju ustvarila 40 odstotkov vsega turističnega prometa. V teh prvih mesecih je že izgubljenega okoli 30 odstotkov lanskega dosežka.

"Če v skladu s pesimističnim scenarijem naredimo med 30 in 50 odstotkov tega, kar je bilo ustvarjeno v drugi polovici leta lani, pomeni, da bomo na letni ravni ustvarili med 25 in 40 odstotkov obsega turističnega prometa iz leta 2019. Torej bo padec verjetno okoli 70-odstoten, če se z odprtjem hotelov in mej začne vsaj do 1. junija," je navedla.

Okrevanje bo dolgotrajno

Okrevanje turistične panoge bo dolgotrajno, zagotovo bo trajalo več let, poudarja Pakova. "Na okrevanje turističnega gospodarstva bo vplivalo več dejavnikov, med drugim uspešnost zajezitve virusa v širši regiji in globalno, čas, ko bodo ponovno odprte meddržavne meje in ko bodo svoja vrata ponovno lahko odprli turistični ponudniki, ukrepi za pomoč panogi, posledice gospodarske in socialne krize na naših ključnih trgih ter uspešnost prilagoditve turistične industrije spremenjenemu vedenju potrošnikov in novim razmeram po krizi," je naštela.

Kot ključno je izpostavila, da turistična podjetja preživijo, ohranijo čim večje število zaposlenih in prilagodijo poslovanje popolnoma novim razmeram. "Distanca, ki bo nova norma kar dolgo časa, bo vplivala na prihodke ter upočasnjevala okrevanje," pa je opozorila ob tem.

Slovenijo je lani obiskalo 6,23 milijona turistov, ki so ustvarili 15,78 milijona prenočitev. Po covidu-19 se bomo na te ravni verjetno vrnili šele v letu 2023 ali 2024, je ocenila Tanja Mihalič z ljubljanske ekonomske fakultete.

Prihodki iz naslova izvoza potovanj so medtem lani dosegli 2,75 milijarde evrov. A tu bo okrevanje lahko še počasnejše, če bodo razmere zmanjšanega trga vodile v cenovno vojno, je opozorila Mihaličeva. Na upočasnitev rasti prilivov bi vplivalo tudi, če bi v večji meri prišlo do nadomeščanja tujih nočitev z domačimi.

Maravićeva je sicer prepričana, da je za Slovenijo lahko pozitivno dejstvo razmeroma dobra dostopnost s ključnih emitivnih trgov z avtom. Prav tako je plus položaj Slovenije za turiste, ki gredo na počitnice na Hrvaško. Pričakujemo namreč lahko, da bo kot morska destinacija pridobila zaradi manjših težav s koronavirusom, kot jih imata denimo Italija in Španija.

Pri tem pa ostaja velika neznanka, kako hitro se bodo pobrali letalski promet, poslovni turizem ter množične prireditve vseh vrst - poslovne, kulturne, in športne. "Dlje kot bodo omejitve, dlje kot ne bo zdravila, dlje kot bodo zaprte državne in evropske meje, dlje bo seveda trajalo okrevanje," je poudarila strokovnjakinja.

Turizem bo drugačen

Vse tri sogovornice se strinjajo, da bo turizem po koronavirusu drugačen, kot smo ga poznali pred krizo. Temu se bodo morali prilagoditi tudi slovenski ponudniki.

Trendi gredo v smeri manjših skupin, krepitve higiene, prav tako se kaže večja naklonjenost turističnim proizvodom, ki vključujejo manj interakcij med ljudmi, je naštela Mihaličeva. "Tako bodo konkurenčno prednost imela podjetja z avtomatiziranimi recepcijami in storitvami, poslovanje s karticami za dostop do prostorov in storitev," je navedla.

Trend brezpapirnega poslovanja bo verjetno izločil papirnate obrazce in njihovo ročno izpolnjevanje, prospekte, bankovce, kovance in žetone, zaželene bodo denarne kartice in čas bo pravi za digitalni denar, je še prepričana sogovornica.

Za uspešno okrevanje je Pakova kot ključne navedla nove poslovne modele ponudnikov v turizmu, nove razvojne in trženjske strategije ter prevetritev modelov upravljanja v destinacijah. "Pomembno je, da se ne prepustimo cenovni vojni in vztrajamo na dobro zastavljeni strategiji diferenciacije in dodane vrednosti, kar pa bo zelo težko," je poudarila.

A Slovenija je v zadnjem obdobju zgradila dobro tržno pozicijo zelene trajnostno usmerjene države za edinstvena, individualna doživetja za zahtevne obiskovalce, ki predstavlja velik kapital za fazo okrevanja in daje upanje, da si bomo razmeroma hitro povrnili zaupanje potrošnikov, poudarja direktorica STO.

V prvi fazi okrevanja bo sicer pomemben domači trg; slovenski turisti so lani predstavljali približno četrtino vseh. Na STO ocenjujejo, da bodo po krizi s koronavirusom Slovenci več dopustovali doma. "Na to kažejo izkušnje iz obdobij po prejšnjih krizah, varnost dopustovanja v bližini doma ter dejstvo, da bo za ponovno vzpostavitev celovitega delovanja potovalnega sveta, kot smo mu bili priča pred krizo, potreben določen čas," je pojasnila Pakova.

Na drugi strani pa Maravićeva poudarja, da je domačih turistov premalo, da bi rešili položaj. "A če še njih ne bo, bo ob napovedih, da meje ostajajo zaprte, naš turizem uničen do konca," je posvarila. Izpostavila je tudi vprašanje, koliko bo načeta kupna moč domačega prebivalstva in volja po potrošnji, saj bo kriza tudi tu pustila posledice.

Slovencem je sicer po oceni Maravićeve domača ponudba precej znana, tako kot destinacija za krajše dopuste kot tudi z vidika komunikacije s strani ponudnikov. "Zagotovo pa vsem gostinskim in turističnim delavcem, ki so v preteklosti zanemarjali slovenskega turista in nanj gledali zviška, ne bo pomagala nobena kampanja. Odnosi v turizmu so dolgoročni," je poudarila.

Po njeni oceni bodo tako več težav imele destinacije, ki so v osnovi usmerjene na mednarodne goste, kot sta Bled in Ljubljana. Ti dve destinaciji skupaj ustvarita petino slovenskega turizma.

mg/uk
© STA, 2020