Kus: Vsaka kriza prinese tudi pluse in pri epidemiji se kažejo

Ljubljana, 5. aprila - Vsaka kriza prinese tudi svoje pluse in tu se že kažejo, je v pogovoru za STA pojasnil zdravnik družinske medicine Primož Kus. Izpostavil je, da se še vedno soočajo z velikim pomanjkanjem osnovne zaščitne opreme, predvsem zaščitnih mask, da pa se obenem kaže veliko izboljšanje v komunikaciji s specialisti, kar upa, da bo ostalo tudi v bodoče.

Družinski zdravniki so po Kusovih besedah zelo obremenjeni z administracijo, po razglasu epidemije pa se je čez noč uredil sistem podaljševanja bolniških odsotnosti. Izpostavil je tudi pomen pravočasne uvedbe e-bolniških odsotnosti.

"Zelo pomembna je komunikacija s specialisti in sekundarnim ter terciarnim nivojem. To se je sedaj že uvedlo z uvedbo e-komunikacije in e-sistema. V teh kriznih razmerah so specialisti odprli linije, sprostili svoje osebne telefone, da lahko hitreje komuniciramo. To je v svetu praksa že dolgo časa in to smo družinski zdravniki pogrešali. Upam, da bo to ostalo še naprej," je poudaril Kus.

Ustaljeno delo družinskih zdravnikov se je v epidemiji koronavirusa postavilo na glavo. Že pred javnimi objavami so družinski zdravniki zaznali prve okužbe s koronavirusom in se že začeli pripravljati na razmere, je dejal Kus. Za paciente imajo bolj odprte telefonske in internetne povezave in v ambulantah, kjer je bila taka komunikacija že uveljavljena, so se lažje prilagodili tako pacienti kot zdravniki. Drugje pa so zaznali stiske pacientov, zlasti v prvem tednu.

Zdaj se ustaljeni dostopi do zdravnika počasi umirjajo. Še vedno pa so postavljeni pred preizkušnjo pridobivanja zadostnih količin zaščitne opreme. Kus upa, da se bodo v čim krajšem času tu stvari premaknile na bolje.

Dostop zdravnikov in zadostna informiranost sta po njegovem mnenju ključnega pomena. "Pomembno je, da smo zdravniki dostopni in da mi ter vse zdravstveno osebje informiramo paciente, saj jih tako pomirimo in tako tudi sami epidemije jemljejo resno in odgovorno," je dejal.

Med boleznimi, ki so stalno prisotne, morajo prav družinski zdravniki pravočasno in pravilno zaznati paciente, okužene s koronavirusom. V prvih dveh tednih epidemije so po Kusovem mnenju predvsem mlajše osebe obravnavale bolezen preveč lahkotno. Starejši, tudi z izkušnjami iz vojn in drugih resnih situacij, so resneje vzeli zadevo in so se bolj pripravili.

"Trenutno vidim problem v generaciji starih od 20 do 30 let, ker niso navajeni biti doma, navkljub sodobnim omrežjem, niso navajeni takega načina komunikacije. V naslednjih tednih bodo prišli izzivi, kako jih pomiriti. Pri starejši populaciji pa je bil problem predvsem dostopnost, ali bodo dobili zdravila, ali bodo dobili odgovor zdravnika," je pojasnil.

Prepričan je, da lahko krivuljo rasti okuženih ustavi samo vsak posameznik, če situacijo vzame resno. Vrha epidemije še nismo dosegli, zato Kus poudarja, da je zelo pomembno, da zdravstveni sistem, ki je bil v zadnjih letih podhranjen, ne obremenimo prehitro.

Trenutno so problem domovi za starostnike, v katere se vključujejo tudi družinski zdravniki, patronaža, negovalke. Tu Kus vidi izziv, kjer morajo vsi omenjeni odreagirati pravočasno.

mke/arh
© STA, 2020