Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Novega koronavirusa pomlad verjetno ne bo pregnala, prihodnja sezona predvidoma bistveno lažja

piše Anja Gorenc

Ljubljana, 20. marca - Že poznani koronavirusi izgubijo zagon spomladi. A kot opozarja Alojz Ihan, je novi koronavirus prišel v populacijo, v kateri proti njemu nima nihče protiteles, zato zavora zaradi poletja verjetno ne bo tako izrazita. Tisti, ki ga bodo preboleli, bodo imuni, a vprašanje, koliko časa. Pri prehladnih koronavirusih imunost večinoma drži le eno sezono.

Ljubljana.
Imunolog Alojz Ihan.
Foto: Bor Slana/STA
Arhiv STA

Če vlečemo primerjave s poznanimi koronavirusi, je jasno, da ti svoj zagon v pomladnih mesecih izgubijo zaradi toplejšega in vlažnejšega zraka ter sonca. "Topel in vlažen zrak ovira širjenje virusa in tudi zmanjšuje njegovo uspešno naselitev na sluznici - seveda pa ta pojav opažamo pri klasičnih prehladnih virusih, proti katerim imamo tudi precejšnjo kolektivno imunost," je za STA opozoril imunolog Alojz Ihan.

Dodal je, da še vedno obstaja upanje, da se bo s prihodom toplejšega zraka bolezen vsaj ublažila. Po njegovem mnenju bi bila lahko naslednja mrzla sezona bistveno blažja, saj bo populacija zaradi velike nalezljivosti virusa zelo prekužena, posledično utegne biti dinamika obolevanj drugo leto bistveno manjša.

Po okužbi se pojavijo protitelesa in okuženi postanejo imuni na bolezen. A se ne ve, koliko časa, je opozoril. Pri prehladnih koronavirusih ta imunost ni zelo trajna, večinoma drži le eno sezono.

Vročina in kašelj le ena izmed možnih simptomov

Strokovnjaki sicer iz dneva v dan prihajajo do novih dognanj glede novega koronavirusa. V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor so nedavno opozorili na nove belgijske in nizozemske raziskave, ki na podlagi primerov iz Singapurja kažejo, da je delež ljudi, ki prenašajo virus in so brez znakov bolezni, med 48 in 66 odstotkov. Raziskovalci v teksaški univerzi pa so ugotovili, da se več kot deset odstotkov bolnikov okužbi od nekoga, ki je sicer okužen, a še nima simptomov.

Sicer je za virus znano, da se lahko bolezen pojavi kadarkoli do 14 dneva po okužbi. Najpogostejša bolezenska znaka pa sta zvišana telesna temperatura, ta se pojavi pri več kot 90 odstotkih primerov, in suh kašelj (v 60 odstotkih primerov), ki ju kot znak začetka covida-19 navajajo že od samega začetka pandemije.

So pa možni tudi drugi znaki covida-19, ki sicer lahko nastane počasi ali hitro. V do 30 odstotkih primerov bolezen začne zgolj z bolečinami v mišicah in sklepih, utrujenostjo, slabim počutjem ali praskanjem v žrelu, motnjami okusa in voha, v petih odstotkih z drisko, navaja Ihan.

S pojavom težkega dihanja bolezen preide v "nevarno fazo" in takrat je nujno potrebno poklicati osebnega ali dežurnega zdravnika, da oceni, ali bolnik potrebuje pregled ter posledično testiranje in napotitev v bolnišnico.

Znano je že, da bolezen pri 80 odstotkih zbolelih poteka blago do zmerno, v 15 odstotkih poteka hudo in pri petih odstotkih kritično. Polovica kritičnih bolnikov umre. Vsi, ki umrejo, preminejo obdobju dveh do osmih tednov po začetku bolezni.

Novi podatki pa kažejo, da lahko pri 10 do 15 odstotkih oseb z blago in zmerno prizadetostjo bolezen napreduje v hujšo obliko. Med temi pa 15 do 20 odstotkov lahko postane kritično bolnih.

Pri tistih z blagim potekom bolezni simptomi in znaki izzvenijo v poprečju v dveh tednih, hudi primeri in preživeli kritično bolni bolniki pa so se pozdravili v treh do šestih tednih.

Na Kitajskem največ prenosov znotraj družin, količina virusa večja v nosu kot v žrelu

Prenos okužbe poteka s kapljicami, ki med kašljanjem in kihanjem okuženega padejo na sluznice nosu, ust in oči oseb, ki so v njegovi bližini. Padejo pa tudi na površine okrog okuženega. Zato je za preprečevanje prenosa virusa poleg kapljične izolacije, kar pomeni meter in pol razdalje med dvema osebama, potrebna tudi kontaktna izolacija, to je razkuževanje površin, umivanje rok itd.

Količina virusa v nosu okuženega je večja kot v njegovem žrelu. Najbolj intenzivno se tam razmnožuje v začetku bolezni, torej prvih nekaj dni, in takrat so te osebe tudi najbolj kužne. Pri blagem in zmernem poteku bolezni se virus na sluznici razmnožuje od sedem do 12 dni, pri hudih oblikah bolezni pa tudi dlje. Izračuni na temelju opazovanj so pokazali, da ena oseba s covidom-19 v poprečju okuži tri do štiri zdrave osebe.

Na Kitajskem je bilo največ prenosov okužbe znotraj družin. Prenosi v šolah niso bili tako problematični, saj so oblasti šole kmalu po izbruhu zaprle.

Aerogen prenos virusa, torek prek zraka, ni zelo pomemben, trdi Ihan. Ob tem priznava, da je tudi takšen prenos v klimatiziranih prostorih verjetno možen. Virus se začne razmnoževati od 24 do 48 ur pred začetkom simptomov in znakov bolezni, takrat je okuženi tudi kužen za druge.

ago/moz
© STA, 2020