Koroški plebiscit po prvi svetovni vojni ni bil osamljen primer

Schleswig

O državni pripadnosti Schleswiga na severu Nemčije so odločali v dveh plebiscitnih območjih 10. februarja 1920 in 14. marca 1920. Pripravili so ju na podlagi 109. do 114. člena versajske mirovne pogodbe, ki so jo sklenili zmagovalci prve svetovne vojne in poražena Nemčija 28. junija 1919. S plebiscitom je bila določena meja med Dansko in Nemčijo. Postopek je nadzorovala komisija, v kateri so bili predstavniki Francije, Združenega kraljestva, Norveške in Švedske.

Na prvem plebiscitu v coni 1, ki je obsegala sever Schleswiga, se je ob 90-odstotni volilni udeležbi večina (74,38 odstotka), odločila za Dansko. Zaradi tega rezultata so marca pripravili plebiscit tudi v coni 2, kjer se je večina, 80,2 odstotka volivcev, odločila za Nemčijo. Volilna udeležba je znašala 90,75 odstotka, navaja spletna enciklopedija Wikipedija.

Gornja Šlezija

Plebiscit v Gornji Šleziji so pripravili 20. marca 1921. 59,4 odstotka volivcev je bilo za Nemčijo, 40,6 odstotka za Poljsko. Obe strani sta rezultate plebiscita razlagali kot lastno zmago. Plebiscit je pripravila medzavezniška vladna in plebiscitarna komisija, na čelu katere je bil francoski general Henri Le Rond, njegovi namestniki pa so bili italijanski general Alberto De Marinis in britanski polkovnik sir Harold Percival. Slednjega je 6. septembra 1921 nasledil Harold Arthur Stuart

Za Nemčijo se je prebivalstvo večinsko odločilo v 834 od 1510 občin, za Poljsko v 674. V dveh občinah so bili glasovi izenačeni. Poljska je zahtevala, da bi ji po glasovanju priključili 59 odstotkov plebiscitnega ozemlja. Na pobudo Francije so odločitev sprejeli na konferenci veleposlanikov v Parizu 20. oktobra 1921. Nemčiji so dodelili del plebiscitnega območja, ki se je raztezalo na površini 7794 kvadratnih kilometrov, to je 71 odstotkov plebiscitnega območja, z 1,1 milijona prebivalcev, to je bilo 54 odstotkov prebivalstva. Poljska je dobila ostalo - površino 3214 kvadratnih kilometrov in 996.500 prebivalcev. Z gospodarskega vidika je bila razdelitev ugodnejša za Poljsko; dobila je več kot dve tretjini vseh rudnikov in industrijskih obratov ter tri četrtine najdišč surovin.

Vzhodna Prusija

Plebiscit so izvedli na dveh območjih 11. julija 1920, Prvo je bilo območje Olsztyn/Allenstein, kjer se je 97,8 odstotka volivcev izreklo za Vzhodno Prosijo ter 2, 11 odstotka za Poljsko. Volilna udeležba je znašala 87,3 odstotka. Drugo območje je bilo Marienwerder /Kwidzyn, kjer se je 92,4 odstotka volivcev izreklo za Vzhodno Prusijo ter 7,64 odstotka za Poljsko. Volilna udeležba je znašala 84 odstotkov.

V vaseh Lubstynek (Klein Lobenstein), Czerlin (Klein Nappern) in Groszki (Groschken) neposredno ob meji je večina glasovala za Poljsko, tako da so te vasi po plebiscitu postale del Poljske.

Ozemlje Klajpede je do leta 1920 ostalo pod mandatom Društva narodov. Leta 1923 ga je brez plebiscita zasedla litovska vojska.

Sopron

Na podlagi trianonske mirovne pogodbe leta 1920 med Ogrsko in zavezniškimi silami, je bil od 14. do 16. decembra 1921 plebiscit v Sopronu na Madžarskem in osmih sosednjih vaseh. Rezultat: 34,9 odstotka ljudi je glasovalo za Avstrijo ter 65,1 odstotka za Madžarsko. Volilna udeležba je znašala 89,2 odstotka.