Štiriletni mandat v nespremenjeni koalicijski sestavi končala le prva Janševa vlada
Ljubljana, 27. januarja - V samostojni Sloveniji je le eni vladni koaliciji uspelo izpeljati celoten štiriletni mandat v nespremenjeni sestavi. To je bila prva vlada Janeza Janše v letih od 2004 do 2008. Vse ostale so bile krajšega daha ali pa so mandat sklenile v spremenjeni koalicijski sestavi. STA objavlja kronologijo menjav vlad.
Ljubljana, DZ.
Izjava za medije predsednika SDS Janeza Janše ob odstopu predsednika vlade Marjana Šarca s položaja.
Foto: Nebojša Tejić/STA
16. maj 1990 - 14. maj 1992: Prva vlada po uvedbi večstrankarskega sistema v Sloveniji (po drugi svetovni vojni), ki jo je vodil Lojze Peterle, sestavljale so jo večinoma stranke, združene v koaliciji Demos. Vladi je bila spomladi 1992 izglasovana nezaupnica. 22. aprila 1992 je takratni prvak LDS Janez Drnovšek postal premier in oblikoval novo vlado, ki je mandat prevzela maja 1992.
14. maj 1992 - 25. januar 1993: Prva vlada pod vodstvom Janeza Drnovška, že decembra 1992 so bile prve volitve v DZ.
25. januar 1993 - 27. februar 1997: Iz vlade Janeza Drnovška, v kateri so bile prvotno LDS, SKD, ZLSD in SDSS, se je zaradi razrešitve Janeza Janše s položaja obrambnega ministra po aferi Depala vas marca 1994 poslovila Janševa SDSS. Drnovšek je sicer štiriletni mandat izpeljal, a z drugačno vladno koalicijo, saj je poleg tega leta 1996 iz nje izstopila še ZLSD.
27. februar 1997 - 7. junij 2000: Na volitvah konec leta 1996 je zmagala LDS, v koaliciji, ki je sestavljala vlado Janeza Drnovška, sta bili še SLS in DeSUS.
7. junij 2000 - 30. november 2000: Ker DZ ni podprl predloga premierja Janeza Drnovška, naj izglasuje zaupnico njegovi vladi, je ta padla. Do vladne krize je sicer prišlo, ko sta se združili takrat koalicijska SLS in opozicijska SKD, saj je predsednik SKD Lojze Peterle to pogojeval z odhodom SLS iz vlade. Po aprilski nezaupnici vladi je takratna opozicija za novega premierja predlagala Andreja Bajuka. Njegova izvolitev je uspela v tretjem poskusu, ko je za potrditev potrebna le navadna večina. Bajukova vlada je opravljala naloge le pol leta.
30. november 2000 - 19. december 2002: Na rednih volitvah je znova slavila Drnovškova LDS. Koalicijo so sestavljale še SLS, ZLSD, DeSUS in SMS.
19. december 2002 - 3. december 2004: Janez Drnovšek je približno na polovici mandata odstopil s položaja predsednika vlade, ker je bil izvoljen za predsednika države. Predsednik vlade je tako postal Anton Rop prav tako iz vrst LDS. Ropova vlada je nato dokončala mandat do rednih volitev decembra 2004.
3. december 2004 - 21. november 2008: Vlada prvaka SDS Janeza Janše ostaja edina slovenska vlada po osamosvojitvi, ki je dokončala štiriletni mandat v nespremenjeni koalicijski sestavi. Koalicijo so poleg Janševe SDS sestavljale še NSi, SLS in DeSUS. Janša je kot predsednik vlade v prvi polovici leta 2008 predsedoval tudi Svetu EU.
21. november 2008 - 10. februar 2012: Na čelo slovenske vlade se je zavihtel zdajšnji predsednik republike Borut Pahor, njegovi SD pa so v koaliciji družbo delale stranke LDS, Zares in DeSUS. Maja 2011 je vlado zapustil DeSUS, ko je mesec dni kasneje to storil tudi Zares, je Pahor predlagal pet novih ministrov in na njihovo imenovanje vezal vprašanje zaupnice vladi. DZ ni podprl zaupnice, vlada je padla in decembra 2011 so sledile predčasne volitve, na katerih je zmagala Pozitivna Slovenija (PS). Prvak PS Zoran Janković ni uspel sestaviti vlade in premier je postal prvi mož SDS Janez Janša.
10. februar 2012 - 20. marec 2013: Janša je tokrat koalicijo sestavil z Državljansko listo Gregorja Viranta, SLS, NSi in DeSUS. Po objavi poročila protikorupcijske komisije, ki je Janšo obremenilo kršitev protikorupcijske zakonodaje, so iz vlade izstopile koalicijske DL, DeSUS in SLS. Ker je Janša zavrnil pozive k odstopu in glasovanju o zaupnici, so poslanci PS vložili konstruktivno nezaupnico njegovi vladi in za mandatarko predlagali vodjo PS Alenko Bratušek in z njo uspeli.
20. marec 2013 - 18. september 2014: Vajeti vlade je kot prva ženska v zgodovini države prevzela Alenka Bratušek, a je že dobro leto po nastopu položaja odstopila. Odločitev je sporočila 4. maja 2014, za ta korak pa se je odločila zaradi razkola v lastni stranki, po porazu proti Zoranu Jankoviću v tekmi za vrh PS. S tem je padla tudi celotna vlada, v kateri so bile poleg PS še SD, DL in DeSUS. 13. julija 2014 so sledile predčasne parlamentarne volitve, na katerih je zmagala novoustanovljena stranka SMC.
18. september 2014 - 13. september 2018: Prvak SMC Miro Cerar je postal premier. Vlado, v katero je povabil še DeSUS in SD, je DZ potrdil 17. septembra 2014. Tik pred iztekom mandata, 14. marca 2018, pa je Cerar sporočil, da odstopa s položaja. Čeprav so se gospodarske razmere v državi v času njegove vlade izboljšale, so se kopičili tudi problemi, napetosti v koaliciji so naraščale, sindikati javnega sektorja so zaostrovali zahteve, kaplja čez rob pa je bila po Cerarjevih besedah odločitev vrhovnega sodišča, da razveljavi referendum, na katerem so volivci podprli zakon o drugem železniškem tiru Divača-Koper.
13. september 2018 - ... : Na predčasnih volitvah 3. junija 2018 je slavila Janševa SDS, a mu koalicije ni uspelo sestaviti, zato je vlado oblikoval prvi mož drugouvrščene LMŠ Marjan Šarec. Koalicijo je LMŠ sestavila skupaj s SD, SMC, SAB in DeSUS. Sporazum o sodelovanju je koalicija podpisala z opozicijsko Levico, ki pa je razpadel novembra 2019, kaplja čez rob je bila nepodpora koalicije predlogu Levice za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Težave manjšinske vlade so se začele kopičiti, Šarec pa je danes sporočil, da odstopa s položaja in pozval k čimprejšnjim predčasnim volitvam. Odstop je utemeljil z oceno, da s 13 poslanci in s to koalicijo ne more izpolniti pričakovanj ljudi.