Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Z odstopom Šarca bo celotni vladi prenehal mandat

Ljubljana, 27. januarja - Marjanu Šarcu, ki je napovedal, da bo še danes v DZ poslal svojo odstopno izjavo z mesta predsednika vlade, bo prenehala funkcija, ko se bo DZ na seji seznanil z odstopom. To bi se lahko zgodilo že v sredo. S tem bo tudi celotni vladi prenehal mandat. Do izvolitve nove bo vlada opravljala tekoče posle.

Ljubljana, vlada.
Predsednik vlade Marjan Šarec je v izjavi za medije povedal, da odstopa s položaja predsednika vlade.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Zakon o vladi določa, da mora predsednik vlade o svojem odstopu obvestiti ministre, poslovnik DZ pa, da pisno o tem obvesti predsednika DZ. Svoj odstop ima sicer tudi sam pravico obrazložiti v DZ.

Obvestilo o odstopu se v skladu s poslovnikom uvrsti na dnevni red seje DZ najpozneje v sedmih dneh. DZ nato o odstopu ne glasuje, ampak le ugotovi, da je predsedniku vlade prenehala funkcija.

V DZ se je danes začela januarska redna seja, po besedah predsednika DZ Dejana Židana pa bi se lahko poslanci že v sredo seznanili s Šarčevim odstopom.

Predsednik republike ima nato 30 dni časa, da predlaga državnemu zboru kandidata za novega predsednika vlade. Ob odstopu premierke Alenke Bratušek leta 2014 je sicer prevladalo mnenje, da se rok lahko skrajša, če se vsi kvalificirani predlagatelji odpovejo možnosti predlagati kandidata za mandatarja.

Če novega kandidata za mandatarja ni, to formalno ugotovi tudi DZ, nato pa začne teči nov 14-dnevni rok, v katerem bi lahko mandatarja predlagala poslanska skupina ali najmanj 10 poslancev. Če še ta ni uspešen, pa sledi še tretji, 48-urni rok, v katerem lahko poslanci odločijo še o tem, ali bodo šli v tretji krog volitev mandatarja.

Če ni izglasovan nov predsednik vlade, predsednik republike razpusti DZ in razpiše predčasne volitve. K čim prejšnjim predčasnim volitvam je danes pozval tudi Šarec. Te se v skladu zakonom o volitvah v državni zbor opravijo najpozneje dva meseca po razpustitvi DZ. Po današnjih napovedih Židana bi bile lahko predčasne volitve v drugi polovici aprila.

Na volitvah, ne glede na to, ali bodo predčasne ali ne, bodo sicer volivci v Sloveniji devetič v zgodovini volili novo sestavo DZ za prihodnji štiriletni mandat. Na splošnih volitvah bodo izvolili 88 poslancev, po enega poslanca pa bodo izvolili pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti.

Poslanci se v Sloveniji volijo po načelu sorazmernega predstavništva. Ta izhaja iz načela, da morajo dodeljeni mandati ustrezati dobljenim glasovom na volitvah. Poslanci se volijo v osmih volilnih enotah, ki so razdeljene na enajst okrajev, torej se v vsaki volilni enoti voli enajst poslancev. Poslanski mandati pa se razdelijo tistim listam, ki so v celotni državi dobile vsaj štiri odstotke glasov.

Ustavno sodišče je sicer decembra 2018 ugotovilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki določa območja volilnih okrajev, v neskladju z ustavo. Ugotovilo je, da je razlika med najmanjšimi in največjimi volilnimi okraji po številu volilnih upravičencev velika, poleg tega pri vseh volilnih okrajih ni upoštevano merilo o geografski zaokroženosti. DZ je ustavno sodišče naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh letih.

Da odpravi ugotovljeno neskladje in zagotovi odločilen vpliv volivcev na izvolitev kandidatov, ima zakonodajalec na voljo več možnosti: lahko ukine volilne okraje in uvede prednostni glas, lahko pa preoblikuje volilne okraje, da razlike med njimi ne bi bile več tako velike. Na ministrstvu za javno upravo so pripravili oba predloga zakonskih sprememb, med parlamentarnimi strankami pa je, kot kaže, prevladala naklonjenost ukinitvi volilnih okrajev in uvedbi prednostnega glasu. Vprašanje pa je, kakšna bo usoda tega predloga ob dejstvu, da po odstopu premierja Šarca grozijo predčasne volitve.

Če bo obstala aktualna zakonodaja, bo veljalo, da politična stranka lahko vloži listo kandidatov v vsaki volilni enoti, če jo podprejo najmanj trije poslanci oziroma v posamezni volilni enoti s podpisi najmanj 50 volivcev. Če pa želi kandidatno listo vložiti skupina volivcev, mora njeno kandidatno listo v posamezni volilni enoti s podpisi podpreti najmanj tisoč volivcev.

Dvoje ali več političnih strank lahko predloži skupno kandidatno listo, na kandidatnih listah pa noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 35 odstotki skupnega števila kandidatov. Liste kandidatov je mogoče vložiti najpozneje 30 dni pred dnem glasovanja.

Predvolilna kampanja se bo uradno začela 30 dni pred volitvami. Mandat sedanjega sklica DZ bo trajal vse do ustanovne seje novega sklica DZ. Po konstituiranju državnega zbora bodo stekli postopki za oblikovanje nove vlade.

Predsednika vlade državni zbor voli tajno, z večino glasov vseh poslancev.

ago/moz
© STA, 2020