V Mariboru razstavljeni Potni listi za življenje, ki so reševali Jude

Maribor, 22. januarja - Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta danes v Univerzitetni knjižnici Maribor odpirajo dokumentarno razstavo Potni listi za življenje. Posvečena je poljskim diplomatom, ki so med drugo svetovno vojno v Bernu izdajali ponarejene potne liste latinskoameriških držav, predvsem Paragvaja, in tako reševali Jude.

Ljubljana, Judovski kulturni center.
Novinarska konferenca ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (27. 1.) in 75. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz.
Uri Strauss, ki je kot otrok preživel holokavst zaradi ponarejenega potnega lista Paragvaja.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Judovski kulturni center.
Novinarska konferenca ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (27. 1.) in 75. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz.
Vodja Judovskega kulturnega centra Robert Waltl.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Judovski kulturni center.
Novinarska konferenca ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (27. 1.) in 75. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz.
Poljski veleposlanik Pawel Czerwinski.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Judovski kulturni center.
Novinarska konferenca ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (27. 1.) in 75. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz.
Uri Strauss, ki je kot otrok preživel holokavst zaradi ponarejenega potnega lista Paragvaja.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Judovski kulturni center.
Novinarska konferenca ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (27. 1.) in 75. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz.
Uri Strauss, ki je kot otrok preživel holokavst zaradi ponarejenega potnega lista Paragvaja.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Judovski kulturni center.
Novinarska konferenca ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (27. 1.) in 75. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz.
Direktor Sinagoge Maribor Boris Hajdinjak, Uri Strauss, ki je kot otrok preživel holokavst zaradi ponarejenega potnega lista Paragvaja, poljski veleposlanik Pawel Czerwinski in vodja Judovskega kulturnega centra Robert Waltl.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Judovski kulturni center.
Novinarska konferenca ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (27. 1.) in 75. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz.
Uri Strauss, ki je kot otrok preživel holokavst zaradi ponarejenega potnega lista Paragvaja.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Judovski kulturni center.
Novinarska konferenca ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (27. 1.) in 75. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Judovski kulturni center.
Novinarska konferenca ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (27. 1.) in 75. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz.
Direktor Sinagoge Maribor Boris Hajdinjak.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Judovski kulturni center.
Novinarska konferenca ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (27. 1.) in 75. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz.
Vodja Judovskega kulturnega centra Robert Waltl.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Judovski kulturni center.
Novinarska konferenca ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (27. 1.) in 75. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz.
Uri Strauss, ki je kot otrok preživel holokavst zaradi ponarejenega potnega lista Paragvaja.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Judovski kulturni center.
Novinarska konferenca ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (27. 1.) in 75. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz.
Uri Strauss, ki je kot otrok preživel holokavst zaradi ponarejenega potnega lista Paragvaja.
Foto: Bor Slana/STA

Poljska, Auschwitz.
Koncentracijsko taborišče Auschwitz na Poljskem.
Foto: Xinhua/STA
Arhiv Xinhua/STA

Osrednji gost in govornik na odprtju razstave bo Uri Strauss iz Švice, ki je kot otrok preživel holokavst prav zaradi ponarejenega potnega lista Paragvaja.

Razstavo so pod okriljem Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor postavili ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki se obeležuje 27. januarja. Letos mineva tudi 75 let od osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau, kjer so nacisti pobili več kot milijon ljudi. Iz Slovenije je bilo v taborišče deportiranih več kot 2300 ljudi.

ase/av
© STA, 2020