Komisarka Johanssonova odločena zagotoviti normalno delovanje schengna

Johanssonova se bo v petek v Ljubljani srečala z notranjim ministrom Boštjanom Poklukarjem, s člani parlamentarnih odborov za zadeve EU in notranje zadeve ter z nevladnimi organizacijami.

Njena glavna naloga je pripraviti nov migracijski pakt in pri tem poiskati pot iz slepe ulice, v kateri se je zaradi spornih obveznih begunskih kvot znašla azilna reforma. Nov pakt naj bi predlagala v drugem četrtletju tega leta.

Te naloge se je socialdemokratka Johanssonova, ki je bila pred prevzemom komisarskega položaja v petih različnih švedskih vladah, lotila s turnejo po prestolnicah. Pred Slovenijo je že obiskala Nemčijo, Francijo, Grčijo, Madžarsko, Luksemburg in Dansko.

Sama pravi, da je zavihala rokave in se lotila izziva. "Nimam zvezdniških lastnosti, sem pa izvršiteljica. Pripravljena sem zavihati rokave in se lotiti stvari," je poudarila v pogovoru z STA.

Johanssonova se sicer sama predstavi kot učiteljica matematike, ki je postala prvič ministrica, ko je bila stara 30 let in je imela doma štirimesečna dvojčka, tako da ve, kaj pomeni usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. Izpostavi tudi, da je feministka ter da je zanjo enaka obravnava moških in žensk ključna.

Politična blokada nas stane zaupanja državljanov

Za večletno politično blokado v migracijski politiki plačujemo visoko ceno s spodkopavanjem zaupanja med članicami ter zaupanja državljanov v to, da politika zmore upravljati migracije, zato jo je nujno odpraviti, opozarja komisarka, ki si želi, da bi postale migracije ena od bolj dolgočasnih evropskih politik.

Veliko deležnikov in članic želi popolno, idealno rešitev, ki je ne bo mogoče doseči, je pa vsekakor izvedljivo najti rešitev, s katero bo unija državljanom dokazala, da obvladuje položaj.

"Pomembno je poslušati in izmenjati mnenja," je izpostavila Johanssonova ter pojasnila, da ji je predsednica Ursula von der Leyen sicer podelila zelo močan mandat, ki pa ji nič ne pomaga, če med članicami ne bo vzajemnega razumevanja stališč in različnih izzivov, s katerimi se soočajo.

Na eni strani so izzivi držav prvega vstopa, na drugi izzivi držav z velikimi sekundarnimi gibanji, ki vplivajo tudi na schengen, saj se nekatere članice zaradi tega odločajo za zelo nevarne korake stran od polnega delovanja schengna. "To je slika pomanjkanja zaupanja, ki nastane, ko nimamo skupnega migracijskega sistema," poudarja.

Odmik od podrobnih obveznih predpisov k več zaupanja in sodelovanja

Komisarka napoveduje rešitev, ki bo temeljila na zelo močni zaščiti zunanje meje, pri čemer bo osrednjo vlogo igrala okrepljena mejna in obalna straža, ki naj bi do leta 2027 oblikovala stalno enoto 10.000 varuhov meje. Potrebni pa so tudi skupni, usklajeni postopki na zunanji meji EU, izpostavlja.

O zelo kočljivem vprašanju solidarnosti komisarka pravi, da je sistem premeščanja prebežnikov iz vstopnih držav po celotni uniji potreben, a da bi se bilo treba odmakniti od podrobnih obveznih predpisov, ki so bili za nekatere države strupeni, ter zagotoviti več zaupanja in sodelovanja.

Je bil predlog obveznih begunskih kvot napaka, izvirni greh prejšnje komisije? "Ne bi uporabila besede napaka, a očitno je, da obstaja blokada," odgovarja Johanssonova.

V odgovoru na vprašanje, kaj bo storila drugače, da bo zagotovila nov začetek, pa je kot najpomembnejše izpostavila dejstvo, da se pogovarja z vsemi članicami pred predstavitvijo predloga, tako da bo lahko že na samem začetku upoštevala njihova stališča.

"Upam, da bodo vse članice spoznale, da bi spravila blokada novega predloga unijo v zelo zelo težek položaj," je opozorila Johanssonova, ki ima sicer občutek, da se premika, da je ozračje pozitivno in produktivno ter da se države odmikajo od vztrajanja pri togih stališčih k izmenjavi idej.

Nadzor na notranjih mejah v schengnu slab za zaupanje v EU

Za Slovenijo je v tem kontekstu ključna vrnitev k normalnemu delovanju schengna. Odločno nasprotuje nadzoru na svoji meji z Avstrijo, ki da je povsem neutemeljen. Evropska komisija bi lahko podala negativno mnenje o tem ukrepu, če bi presodila, da ni utemeljen, in sprožila posvetovanja, česar doslej ni storila, čeprav vztrajno poziva k vzpostavitvi normalnega delovanja schengna.

Na vprašanje, ali je nadzor na meji med Slovenijo in Avstrijo po mnenju komisije utemeljen, Johanssonova odgovarja, da je na splošno schengen, ki ne deluje v celoti, slab za zaupanje v EU, zato želi, da je tudi schengen del novega migracijskega pakta. Izpostavlja prizadevanja, da se čim prej znova vzpostavi polno delovanje tega območja.

Je pa treba po njenem prepričanju to rešiti celovito, saj je očitna povezava med schengnom ter migracijami in azilom. Komisarka razume stališča držav z močnimi sekundarnimi gibanji in izpostavlja statistične podatke, da je bilo lani zabeleženih 140.000 nezakonitih prehodov meje in obenem 700.000 prošenj za azil, kar priča o ogromnih sekundarnih gibanjih.

Je schengen pripravljen na širitev?

V povezavi s članstvom Hrvaške v schengnu komisarka izpostavlja, da se stališče komisije ni spremenilo in da je torej po oceni komisije Hrvaška pripravljena na vstop v schengen, da pa so sedaj na potezi članice unije. V odgovoru na vprašanje, ali je v trenutnem stanju schengen pripravljen na širitev, pa je zgolj ponovila omenjeno stališče.

O povečevanju nezakonitih prehodov slovensko-hrvaške meje Johanssonova pravi, da jo to skrbi in da bo ministra Poklukarja vprašala o podrobnostih. Na vprašanje, ali je razlog za povečanje nezakonitih prehodov na meji med Slovenijo in Hrvaško nezadostno varovana meja med Hrvaško in BiH, je ponovila le, da pričakuje več informacij o tem v petek v Ljubljani.

O očitkih glede slabega ravnanja z migranti na meji med Hrvaško in BiH, na kar opozarjajo nevladne organizacije, pa komisarka pravi, da jo takšna poročila zelo skrbijo in da je to še en razlog za okrepitev zaščite zunanjih meja, saj to ne bo le okrepilo varnosti, temveč tudi zagotovilo ustrezno obravnavo ljudi.

Glede Štajerske varde komisarka zaupa slovenskim oblastem

Glede problematike Štajerske varde komisarka poudarja, da popolnoma zaupa slovenskim oblastem, da se bodo s tem ustrezno soočile. "Mojega nasveta ne potrebujejo, sem pa odgovorna na politični ravni, da vzpostavim sistem, s katerim bomo obvladali migracije in zagotovili zaupanje državljanov," je izpostavila.

To je po njenih besedah še en primer, zakaj se države vse bolj zavedajo, da to ni čas za idealne rešitve, temveč za kompromis. "To ni visoka matematika. Povsem izvedljivo je predlagati sistem, ki bo deloval, tako da bomo lahko rekli ljudem, da v resnici obvladujemo migracije," je sklenila.