Odnosi med ZDA in Iranom napeti že več desetletij

1953: Državni udar

Državni udar pod vodstvom ameriških in britanskih obveščevalnih služb Cia in MI6 je strmoglavil Mohameda Mosadeka, demokratično izvoljenega predsednika iranske vlade, ki je državo vodil od leta 1951. Mosadek si je prizadeval podržaviti iransko naftno industrijo.

1979: Iranska revolucija

Po večmesečnih demonstracijah in napadih njegovih političnih in verskih nasprotnikov je moral 16. januarja 1979 s položaja oditi šah Reza Pahlavi, ki je užival podporo ZDA. Dva tedna kasneje se je iz izgnanstva vrnil islamski verski voditelj ajatola Homeini. Sledi referendum, po katerem so 1. aprila razglasili islamsko republiko Iran.

1979-81: Kriza s talci na ameriškem veleposlaništvu

Skupina iranskih študentov je 4. novembra 1979 zajela osebje na ameriškem veleposlaništvu v Teheranu in več deset talcev zadrževala 444 dni. Zadnjih 52 talcev so izpustili januarja 1981, na dan inavguracije novega ameriškega predsednika Ronalda Reagana. Šest Američanov, ki so pobegnili z veleposlaništva, je iz Irana pretihotapila skupina, ki se je izdajala za filmarje - te dogodke so leta 2012 ovekovečili v filmu Argo, nagrajenem z oskarjem.

1985-86: Afera Iran-Contra ali Irangate

Eden največjih političnih škandalov ameriške politike v 80. letih 20. stoletja. Izbruhnila je novembra 1986, ko je prišlo na dan, da so bili takratni predsednik Reagan in več vodilnih članov njegove administracije vpleteni v tajno prodajo orožja Iranu, za katerega je tedaj veljal embargo na trgovanje z orožjem. Njihov načrt je bil izboljšanje odnosov z Iranom, da bi dosegli izpustitev šestih ameriških talcev, ki jih je zadrževala libanonska skupina Hezbolah. Načrt se je kmalu sprevrgel v trgovanje za talce, del zaslužka pa naj bi preusmerili v financiranje skupine Contras, protikomunističnih gverilcev v Nikaragvi. Reagan je priznal prodajo orožja, a zanikal trgovanje za talce.

1988: Sestrelitev iranskega potniškega letala

Ameriška vojaška ladja Vincennes je 3. julija v Perzijskem zalivu sestrelila letalo iranske letalske družbe Iran Air. Umrlo je vseh 290 ljudi na krovu letala, med katerimi so prevladovali iranski romarji v Meko. ZDA so trdile, da so Airbus A300 pomotoma zamenjale za vojaško letalo.

2002: Os zla

Tedanji ameriški predsednik George Bush je v govoru o stanju v državi Iran skupaj z Irakom in Severno Korejo uvrstil na t.i. os zla. S tem je sprožil ogorčenje v Iranu.

2000-2010: Skrbi zaradi iranskega jedrskega orožja in sankcije

Iranska opozicijska skupina je leta 2002 razkrila, da Iran razvija jedrske zmogljivosti, med drugim obrat za bogatenje urana. Washington je obtožil Teheran, da ima svoj program jedrskega orožja, kar je Iran vseskozi zanikal. Sledilo je desetletje diplomatskih aktivnosti. ZDA, ZN in EU so uvedle več nizov sankcij proti državi pod vodstvom skrajno konservativnega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada, zaradi česar je iranska valuta, rial, v dveh letih izgubila dve tretjini vrednosti.

2013-2016: Tesnejši odnosi in jedrski dogovor

Zmerni iranski predsednik Hasan Rohani je septembra 2013, mesec dni po prevzemu položaja, po telefonu govoril s tedanjim predsednikom ZDA Barackom Obamo. To je bil prvi pogovor ameriškega in iranskega voditelja v več kot 30 letih.

Julija 2015 je Iran sklenil jedrski sporazum s šesterico svetovnih sil - ZDA, Veliko Britanijo, Francijo, Kitajsko, Rusijo in Nemčijo. Iran se je v dogovoru zavezal, da bo omejil jedrske dejavnosti in dovolil prihod mednarodnih inšpektorjev v zameno za umik mednarodnih sankcij.

2018: Odstop ZDA od jedrskega dogovora

Ameriški predsednik Donald Trump je odstopil od jedrskega sporazuma. Zatem je znova uvedel gospodarske sankcije proti Iranu, s sankcijami pa zagrozil tudi državam in podjetjem, ki bi kupovala iransko nafto. Iransko gospodarstvo je zdrsnilo v hudo recesijo.

2019: Napetosti v Zalivu

Odnosi med ZDA in Iranom so se še poslabšali maja 2019, ko je Washington dodatno zaostril sankcije, usmerjene proti izvozu iranske nafte. Teheran je začel pritiskati nazaj. Maja in junija 2019 so na šestih naftnih tankerjih v Omanskem zalivu odjeknile eksplozije. ZDA so odgovornost zanje pripisale Iranu.

20. junija 2019 so iranske sile nad Hormuško ožino sestrelile ameriško brezpilotno letalo. ZDA so trdili, da je bilo letalo v času sestrelitve nad mednarodnimi vodami, Iran pa, da je bilo nad njegovim ozemljem.

Julija 2019 Iran je začel opuščati svoje ključne obveznosti iz jedrskega sporazuma.

2020: Likvidacija Kasema Solejmanija

Ameriške zračne sile so 3. januarja v napadu v Iraku ubile poveljnika elitnih enot iranske Revolucionarne garde al Kuds, generala Kasema Solejmanija. Iran je zagrozi s povračilnimi ukrepi in 5. januarja povsem odstopi od jedrskega sporazuma. V noči na 8. januar je Iran izstrelil več balističnih izstrelkov na dve bazi ameriških in koalicijskih sil v Iraku.