Del insolvenčnega zakona v neskladju z ustavo
Ljubljana, 20. novembra - Insolvenčni zakon je delu, ki določa, kdaj upniku izločitvena pravica preneha, v neskladju z ustavo, je odločilo ustavno sodišče. DZ je naložilo, da mora neskladje odpraviti v enem letu.
Ljubljana.
Ustavno sodišče RS.
Foto: Tina Kosec/STA
Arhiv STA
Protiustavni sta določili, da izločitvena pravica preneha, če upnik, ki mu je bila izločitvena pravica prerekana, v roku ne vloži tožbe ali če upnik, ki je postopke za uveljavitev pravice začel že pred stečajem, v roku ne predlaga nadaljevanja postopkov.
Ustavno sodišče je presodilo, da gre za kršitev ustavne pravice do zasebne lastnine.
Poseg v to pravico je namreč po oceni sodišča prekomeren, saj prenehanje izločitvene pravice ni pogoj za začetek prodaje premoženja.
Do odprave protiustavnosti velja, da izločitvena pravica v obeh primerih preneha šele, ko je premoženje prodano. Prodaja se lahko začne po poteku omenjenega enomesečnega roka.