Slovenci v Zagrebu praznujejo 90-letnico Slovenskega doma

Slovenci v Zagrebu se bodo na petkovi prireditvi z naslovom Kri ni voda, je hkrati vez in svoboda v zagrebškem gledališču Histrionski dom spomnili 2. novembra 1929, ko je bila ustanovljena Slovenska knjižnica in čitalnica, iz katere se je razvilo današnje kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom. Pobudnik je bil takratni profesor na zagrebški veterinarski fakulteti Fran Zavrnik, o katerem so prejšnji mesec v Slovenskem domu predstavili knjigo.

Pred tem je bilo od leta 1908, ko je bilo ustanovljeno slovensko društvo Lipa, več poskusov povezati Slovence v Zagrebu z namenom ohraniti slovensko identiteto, jezik in kulturno dediščino.

"Slovenski dom neprekinjeno deluje 90 let. Preživeli smo pet političnih sistemov. Vsak je imel svojo ideologijo in se je bilo treba prilagajati. Najpomembneje je bilo ohraniti slovenski jezik, tradicijo in običaje ter s tem tudi slovensko manjšino," je za STA izpostavil Šonc, ki je dolgoletni predsednik Slovenskega doma in eden najbolj dejavnih Slovencev na Hrvaškem.

Meni, da so bili zagotovo najhujši časi za Slovence med drugo svetovno vojno, ko so ustaške oblasti prepovedale delovanje društva. Zagrebški Slovenci so štiri leta delovali "v ilegali". Zahvaljujoč lastniku zagrebške tovarne piškotov in vafljev Vilimu Bizjaku so uspeli ohraniti premoženje društva, da so lahko po vojni nadaljevali uradno delovanje. Bizjaku nameravajo postaviti spominsko ploščo v Zagrebu.

Prelomnica je bila osamosvojitev Slovenije in Hrvaške leta 1991, je dejal Šonc, ki je prevzel vodenje društva leta 1993. Slovenci so čez noč, prvič dotlej, na Hrvaškem postali manjšina, potem ko so bili desetletja konstitutivni narod v prejšnjih državah. Ostali so brez statusnega položaja in financiranja, se je spomnil.

Po osamosvojitvi obeh držav so se Slovenci začeli organizirati v društva na vseh koncih Hrvaške. Danes deluje 16 društev. Medtem se je število Slovencev na Hrvaškem znižalo na nekaj več kot 10.000, kar je za polovico manj kot leta 1991.

Slovenski dom šteje največ članov. Med 600 in 800 jih plačuje letno članarino. "Vedno prihajajo novi člani, čeprav število Slovencev upada, saj ni novih priseljencev, asimilacija pa je močna," pravi Šonc.

V društvu se družijo pripadniki več ljubiteljskih skupin. Najstarejši je pevski zbor, ki bo v prihodnjem letu obeležil 85-letnico delovanja. Zelo dejavna je kreativna delavnica Šopek. Duhovna skupina Anton Martin Slomšek skrbi za maše v slovenskem jeziku v Zagrebu. Slovenski študenti z zagrebške glasbene akademije imajo pri društvu svojo skupino Dom.

Mladi Slovenci sicer ne kažejo veliko interesa za redno sodelovanje v dejavnostih Slovenskega doma. "Nismo preveč uspešni na tej poti. Mladi pridejo, a ko vidijo, da so člani večinoma starejši, se v takšnem okolju s takšnimi vsebinami in programi ne vidijo," je ocenil.

Vendarle pričakuje, da bodo mlajši čim prej prevzeli vodenje društva. Po njegovih izkušnjah se ljudje priključijo tudi, ko začnejo raziskovati svoje slovenske korenine.

V Slovenskem domu od leta 1992 organizirajo dopolnilni pouk slovenskega jezika. Že naslednje šolsko leto naj bi izkoristili zakonsko pravico do organiziranega pouka slovenščine v zagrebških osnovnih in srednjih šolah, kot ga imajo v Varaždinu in na Reki. Načrtujejo, da bodo v začetku imeli pouk za razred učencev osnovnih šol.

V domu redno pripravljajo različne programe, ki so slovensko obarvani, kot so predavanja, predstavitve knjig, koncerti, razstave in pogovorni večeri. Z njimi želijo pritegniti tudi pozornost ostalih Zagrebčanov, da bi poglobili povezave med narodoma.

Zgodovinsko povezanost Slovencev s hrvaško družbo dokazujejo tudi tri dvojezične monografije, ki jih je objavil Slovenski dom. Predstavili so rojake, ki so zaznamovali hrvaške gledališke, baletne in operne odre ter likovno umetnost in šport. Pripravljajo še monografijo o Slovencih v hrvaški znanosti, izšla je tudi knjiga o zagrebških Slovencih.

"Kar ni zapisano, bo pozabljeno. Monografije so pomembne za prihodnje generacije. Saj smo bili tudi mi presenečeni nad tem, koliko Slovencev je bogatilo hrvaško družbo, kulturo, umetnost in šport," je dejal Šonc. V Slovenskem domu je tudi knjižnica z več kot 7000 naslovi.

Bogato založniško dejavnost ohranjajo z izdajanjem časopisa Novi odmev, ki ga od leta 1996 pošiljajo več kot 300 naročnikom. Trenutno pripravljajo 70. številko.

Za največji dosežek društva Šonc označuje to, da so Slovenci v Zagrebu ohranili enotnost. "Imamo različna mnenja in interese, a se o vsem pogovarjamo in nismo sprti. Primarno je, da smo društvo, ki ima nacionalni predznak, in je treba ohraniti to samozavest o pripadnosti," je dejal.

"Slovenska skupnost v Zagrebu je razprta med Slovenijo in Hrvaško. To je ta naša dvojnost, ki izvira iz nacionalne pripadnosti, kulturne samobitnosti in ljubezni do slovenskega jezika. Obenem kot skupnost močno pripadamo okolju, v katerem živimo in delujemo, kot tudi državi, ki nam omogoča, da ustvarjamo in živimo s polnimi pljuči. Ravnovesje med tem določa naš položaj," je pojasnil.

Povedal je, da imajo Slovenci dobre odnose z večinskim narodom, s katerim imajo močne zgodovinske in kulturne povezave ne glede na sodobno politiko, ki "malo krha" pozitivno vzdušje.

Prostori Slovenskega doma so v središču Zagreba že 60 let. So v lasti hrvaške države, v društvu pa si prizadevajo za njihov odkup. Za to bodo potrebovali bančno posojilo, upajo pa tudi na podporo slovenske države.