V okviru projekta Ne zakockaj svoje prihodnosti opozorili na škodljivost iger na srečo

V sklopu projekta so izvedli 62 delavnic in predavanj na slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki se jih je skupaj udeležilo 2700 mladih. Razdelili so 30.000 letakov in zloženk, 10.000 brošur, pripravili 150 plakatov in 12 časopisnih oglasov. V Facebook kampanji so dosegli 150.000 ljudi, je navedel svetovalec na portalu Mladi hazarder in vodja Zavoda Etnika iz Maribora Marjan Ornik. Projekt je deloval tako na področju preventive, kurative (psihoterapija in svetovanja), kot tudi raziskovanja.

V Sloveniji smo po številu igralnic glede na število prebivalcev daleč na prvem mestu v vsej Evropi, je dejal. Po njegovih besedah bodo igre na srečo postale novi tobak, saj se tudi masovno popularizirajo in oglašujejo. Hazarderstvo spremlja velika stigma, sram in občutki krivde, strokovno pomoč poiščejo približno trije odstotki najhuje zasvojenih, patoloških hazarderjev, je dejal Ornik.

Sodelavka odprtega inštituta za psihoterapijo in absolventka magistrskega študija na Univerzi Sigmunda Freuda na Dunaju z večletno zasebno prakso s področja psihoterapije Lilijana Rudolf je v sklopu projekta izvajala psihoterapije za odvisnike od iger za srečo. V sklopu projekta med letoma 2017 in 2019 se je v psihoterapijo vključilo 40 oseb.

Poudarila je, da so igre na srečo zlo, hazarderji pa imajo v trenutku, ko se odločijo prenehati s hazardom, praviloma brezno dolgov, ki jih je treba povrniti, doživijo popolno izgubo zaupanja bližnjih, pogosto ostanejo sami in brez zaposlitve. "Ti ljudje niso samo simptom. Takrat, ko se tega simptoma rešijo, so lahko spet ljubeči starši, strokovnjaki na svojem področju, veseli, zabavni, duhoviti, družabni ljudje," je opozorila.

Največji krivec in vstopna točka za to obliko zasvojenosti so športne stave, je dejala Rudolfova. 37 izmed 40 vključenih v terapijo je bilo moških, prav vsi so pomislili na samomor. V povprečju je imel posameznik 36.847 evrov dolga. "Ta industrija res stavi na mlade ljudi. Sploh v tem vzdušju hitrih zaslužkov, zaslužkov ne z delom in naporom, pač pa s špekulacijami," je pojasnila.

Vodja odprtega inštituta za psihoterapijo Ljubljana in predsednik Slovenskega združenja za analitično psihologijo Tine Papič je izpostavil, da je velik problem iger na srečo dejstvo, da so legalne in je organizator v veliko primerih država kot lastnica podjetij, podeljevalka koncesij.

Za ozaveščanje in hitrejšo zaznavo težav je v sklopu projekta nastala tudi zloženka Problematično igranje na srečo: Vodnik za družine v težavah. Njen cilj je zmanjšati lahkotnost igranja in razširiti zavedanje, da je igranje na srečo nevarno. Igre so namreč zastavljene tako, da so zasvojljive. Mladi so še posebej ranljiva skupina, saj se nevarnosti ne zavedajo, igrajo veliko bolj tvegano, med njimi pa je tudi do štirikrat višji delež problematičnega igranja, je poudaril Papič.