Predlogoma novele o urejanju trga dela in pokojninske novele poslanci napovedali podporo

Prehodno obdobje za zvišanje odmernega odstotka za moške bi po predlogu, ki ga je predstavil državni sekretar na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Tilen Božič, trajalo do 1. januarja 2025. Pokojnina upravičenke oz. upravičenca bi se po predlogu za vsakega otroka povišala za 1,36 odstotka, a največ za tri otroke. Pri tem bi postavili pogoj, da se zavarovanka oz. zavarovanec ne upokoji predčasno. Še vedno pa bi ostala v veljavi tudi zdajšnja možnost, po kateri se lahko zaradi otroka upokoji prej.

Prva tri leta v delovnem razmerju po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev bi upravičenec po predlogu poleg plače prejemal tudi 40 odstotkov pokojnine in po preteku treh let 20 odstotkov.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v LMŠ spomnili, da je v Sloveniji v starostni skupini 55 do 64 let delovno aktivnih le še 35 odstotkov ljudi, medtem ko je na Švedskem ta delež 75-odstoten. Skandinavci so v povprečju delovno aktivni kar približno sedem let dlje od Slovencev, k čemer pripomoreta tako kasnejše upokojevanje kot zgodnejše vključevanje mladih na delovni trg, je dejal Nik Prebil.

Glede na demografske projekcije bodo po opozorilu SD nujno potrebne prilagoditve na trgu dela. Treba bo vlagati v vseživljenjsko učenje, prilagoditi delovna mesta starejšim in jih izobraževati, hkrati pa tudi omogočiti, da se bodo lahko mladi prej zaposlili, je pozval Soniboj Knežak.

Z višjim odmernim odstotkom bodo bodoči upokojenci po pojasnilu SMC dobili višje pokojnine. Boljši gmotni položaj bodo imeli vsi, saj se bo dvignila tudi najnižja starostna pokojnina za dopolnjenih 15 let zavarovalne dobe, višji odmerni odstotki bodo prinesli višje starostne, invalidske, vdovske in družinske pokojnine ter nadomestila iz invalidskega zavarovanja, je pojasnila Janja Sluga.

V SAB so opozorili, da kar 90.000 upokojencev živi pod pragom tveganja revščine. Predlog predvideva dvig odmernega odstotka, in sicer tako, da bo enak za oba spola, je dejala Maša Kociper. "Če je krize konec, je mora biti konec za vse," je dejala.

V DeSUS se ob predlogu za ureditev dvojnega statusa, po katerem bodo tisti, ki bodo po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev nekaj časa dobivali poleg plače tudi 40 odstotkov pokojnine, sprašujejo, kdo je lahko po 40 letih dela sploh še sposoben ostati v delovni aktivnosti. Poleg tega si želijo, da bi prehodno obdobje za zviševanje odmernega odstotka za moške prepolovili, je povedal Jurij Lep.

Predlog je po oceni Levice ukrep za zbijanje cene delovne sile in povzročanje dodatne bede za delavce. "Je ukrep v prid kapitala. Lahko ga označimo kot poklanjanje daril najbolje plačanim profilom v državi," je dejal Miha Kordiš. Predlogu v prvi obravnavi sicer ne bodo nasprotovali.

Po mnenju NSi vlada s predlogom gasi požar, ne pomeni pa prave reforme. Zvišal naj bi socialno varnost najbolj ranljivih, a ne ureja gospodinjskega dodatka, je izpostavila Iva Dimic.

Predlog, ki je všečen, po mnenju SDS ne odpravlja pomanjkljivosti pokojninskega sistema. Razmerja med upokojenci, ki so se upokojili v različnih časovnih obdobjih, so krivična, je dejal Jožef Lenart. Predlogu v prvi obravnavi sicer ne bodo nasprotovali.

Po oceni SNS višanje odmernega odstotka ni rešitev. "Raje recite, da ni denarja za upokojence," je pozval Jani Ivanuša. "Na glas je treba reči: 'Vsi bomo delali do smrti!', je dodal. " Če bi vsak, ki lahko, delal 40 let, sicer ne bi bilo nobenih težav, je ocenil in napovedal, da bodo predlog podprli.

DZ je danes opravil razpravo v prvi obravnavi predloga novele zakona o urejanju trga dela. Noveli se obeta podpora, še najbolj kritični so bili do predlaganih rešitev v Levici.

Po predlogu bi se najnižje nadomestilo za brezposelnost izenačilo z osnovnim zneskom minimalnega dohodka in bi se zvišalo s 350 na 530,19 evra bruto, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Tilen Božič.

Predvideno je tudi zvišanje zavarovalne dobe za priznanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti z veljavnih devet na 10 mesecev v zadnjih 24 mesecih.

Upokojenci bodo lahko po predlogu tri koledarske mesece v letu opravili do 90 ur občasnega oz. začasnega dela, in ne največ 60 ur, kot sedaj velja za vse mesece v letu. Največji letni dovoljeni obseg ur se sicer ne spreminja.

Tujci bodo morali po predlogu v letu dni po prijavi v evidenco brezposelnih opraviti osnovni brezplačni tečaj in izpit iz znanja slovenskega jezika. Predvidene pa so tudi spremembe glede sankcij za tiste, ki kršijo obveznosti - po novem bi bila brezposelna oseba v primeru težje kršitve iz evidence izločena ob prvi kršitvi.

Koalicijske poslanske skupine so predlogu novele izrazile podporo, tudi zato, ker so predvidene spremembe usklajene s socialnimi partnerji. "Menimo, da so predlagane rešitve dobre in da bodo pripomogle k večji, predvsem pa hitrejši zaposlitvi brezposelnih," je Soniboj Knežak napovedal podporo noveli s strani SD. "Predlagane spremembe podpiramo in bomo glasovali, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo," je dejala Mojca Žnidarič (SMC).

Predlagani noveli so prikimali v LMŠ, v SAB pa jo bodo sicer podprli, a si bodo, kot je povedal Vojko Starović, prizadevali vanjo vnesti še sankcije za delodajalca, ki ne bi obvestil delavca o obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve.

Pozitivno oceno so noveli pripisali tudi v NSi. "Predlog sprememb vidimo kot poskus, da bi ljudi spodbudili k čim večji aktivnosti na trgu dela, k fleksibilnosti, a ne na račun varnosti," je dejala Iva Dimic. Da novela prinaša "določene pametne poteze, ki bodo v prid našim državljanom in državljankam", je menil Dušan Šiško iz SNS - med drugim je pozdravil zahtevo obveznega učenja osnov slovenskega jezika za tuje državljane v evidenci brezposelnih.

Ker zakon manjša obseg pravic iz naslova brezposelnosti in s tem socialno varnost, predloga ne bodo podprli v SDS, je dejal Marjan Pojbič. Kritični pa so bili do njega tudi v Levici. Miha Kordiš je izrazil mnenje, da je dvig denarnega nadomestila za brezposelnost prenizek. "Nihče v tej državi ne more preživeti s 400 evri," je poudaril in se zavzel za dvig nadomestila na raven minimalnih življenjskih stroškov, ki za leto 2017 znašalo 613 evrov mesečno.

A so hkrati "vse ostale rešitve v zakonu še slabše," je menil Kordiš. "Ta zakon omejuje obseg upravičencev do nadomestila, uvaja nove represivne ukrepe, slabša položaj upokojencev in starejših delavcev, zraven pa zmanjšuje še globe za delodajalce. Uvaja pa represivne ukrepe nad ljudmi iz tretjih držav," je dejal. V Levici takega zakona zato ne morejo podpreti, nameravajo pa aktivno sodelovati v morebitni nadaljnji obravnavi, da se iz njega črtajo škodljive rešitve, je dejal.

Božič je v razpravi med drugim branil idejo o zahtevanem znanju slovenskega jezika. Od aktivnih iskalcev zaposlitve je namreč moč upravičeno pričakovati, da bodo temu namenili del svojega časa in opravili kako izobraževanje ter izpit, je poudaril.

Kar nekaj pripomb pa je bilo tudi na zahteven položaj delavcev v izrazito sezonskih panogah, kot sta turizem ali gradbeništvo. Te težave namerava država reševati tudi s spremembami zakona, ki ureja evidentiranje delovnega časa. "Upamo, da boste imeli to pobudo v kratkem oziroma v doglednem času tudi na mizi," je dejal Božič.

DZ bo glasovanje o tem, ali sta predloga primerna za nadaljnjo obravnavo, opravil v torek.