V mesecu varčevanja potreben tudi razmislek o zadolževanju

Slovenci med najbolj varčnimi in najmanj zadolženimi, a je zaskrbljujoča rast potrošniških posojil

Slovenska gospodinjstva so po podatkih Banke Slovenije v zadnjem letu povečala varčevanje, saj so njihova finančna sredstva konec junija zrasla na 55,5 milijarde evrov. V strukturi finančnih sredstev so nekaj manj kot polovico sredstev predstavljale gotovina in bančne vloge. Vloge so konec junija dosegle 19,6 milijarde evrov, od tega večina v bankah v Sloveniji.

Tudi zadolženost slovenskih gospodinjstev je med nižjimi v evrskem območju. Njihov dolg je konec junija dosegel 14,4 milijarde evrov. Obseg posojil je znašal 10,4 milijarde evrov, za stanovanjska posojila 6,3 milijarde evrov, za potrošniška 2,7 milijarde evrov oz. 26,4 odstotka vseh posojil. Pri slednjih je zaskrbljujoče to, da že več let presegajo 10-odstotno stopnjo rasti, avgusta je ta medletno znašala 11,7 odstotka.

Nadzornik trga v preprečitev naraščanja sistemskih tveganj

Banka Slovenije je zato pred letom dni bankam izdala priporočila, naj trajanje potrošniških posojil ne presega 10 let in naj znesek posojila ne presega finančnih zmožnosti posameznika. "Ker večina bank teh priporočil ni upoštevala, smo za banke z novembrom glede tega postavili zavezujoče omejitve," je pojasnil namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc.

"Delež potrošniških posojil v bilančni vsoti se po bankah precej razlikuje. V povprečju znaša okoli 7,5 odstotka bilančne vsote, a je pri nekaterih že presegel 10 odstotkov. Nekatere banke so upoštevale priporočila in bodo imele s prilagajanjem ponudbe manj težav. Pri več kot polovici bank pa bo potrebna prilagoditev ponudbe posojil zavezujočim makrobonitetnem omejitvam," je ocenil.

Potrošniška posojila so za banke v primerjavi s stanovanjskimi posojili razmeroma bolj donosna in bolj tvegana. Konec prvega četrtletja so bila potrošniška posojila s fiksno obrestno mero v Sloveniji v primerjavi z evrskim območjem v povprečju nekoliko dražja, obresti so znašale nekaj čez šest odstotkov, medtem ko so bila posojila s spremenljivo obrestno mero pri okoli 4,5 odstotka cenejša.

V Banki Slovenije so opazili, da nekatere banke poenostavljajo procese odobritve in omogočajo daljše ročnosti. Povprečni znesek potrošniških posojil je narasel za 2000 evrov na 8000 evrov, z deležem okoli 37 odstotkov prevladujejo posojila z ročnostjo med sedem in 10 let, precej jih je nad 10 let. Delež potrošniških posojil v nekaterih bankah presega 40 odstotkov vseh posojil, povprečje je nekje pri 30 odstotkih.

To, da banke ponujajo hitro odobritev kredita s čim manj papirologije, je s stališča kreditojemalca zaželeno. "Vendar je treba pri tem upoštevati skrbnost in previdnost v kreditnem procesu, kar vključuje tudi postavitev minimalnih pogojev za zadolževanje in svetovanje komitentom," je poudaril Dolenc. Pri slednjem gre pogosto za zadolževanje, katerega ročnost ni v skladu z življenjsko dobo kupljenega na kredit, je dodal.

"Ukrep sledi zakonodaji glede izvršbe: banke tu ne morejo poseči po določenih minimalnih sredstvih posojilojemalca, s tem zavarujemo tudi njih. Ne moremo dopustiti naraščanja sistemskih tveganj v bankah, če bodo preko vseh razumnih meja povečevale specifičen segment kreditiranja in hkrati odobravala tovrstna posojila z značilnostmi, ki se zdijo že na prvi pogled pretirano tvegana tako za banke kot posojilojemalce," je dejal.

V ospredju zadolževanje v skladu z možnostmi, kar je uveljavljeno tudi v evrskem območju

Dolenc je izpostavil, da si želijo "vzdržne, zdrave in enakomerno porazdeljene posojilne aktivnosti". Ukrep po njihovem ne bo prizadel tistih, ki se zadolžujejo skladno s svojimi zmožnostmi. Ker je to delno subjektivno, je v postavljenih ukrepih vgrajena možnost določenega odstopanja: "Če banka oceni, da ima nekdo kljub trenutno nizki posojilni sposobnosti dobre obete, lahko uveljavlja izjemo, a banka lahko to izkoristi v omejenem obsegu."

Evrske države so pri makrobonitetnem ukrepanju avtonomne, ukrep Banke Slovenije pa ni izjema, saj tovrstne instrumente prakticirajo v 13 državah območja z evrom. Večina se nanaša na področje stanovanjskih posojil, ukrep na področju potrošniških posojil je specifika Slovenije. Tu je dinamika rasti med najvišjimi v teh državah, Slovenija izstopa tudi po deležu dolgoročnih potrošnikih posojil.

Kritike, da bodo upadli dobički bank in da se bo znatno zmanjšala kupna moč, niso povsem utemeljene. "Naredili smo precej analiz, se pogovarjali z bankami in pretehtali pluse in minuse. Del minusov je nek enkratni učinek na dobičkonosnost bank. A če bomo imeli zdravo kreditno rast in v bančne portfelje ne bomo vnašali potencialno problematičnih kreditov, se bo to na dolgi rok odrazilo pozitivno," je menil Dolenc.

O negativnih učinkih na zasebno potrošnjo je povedal, da empiričnih izračunov sicer nimajo, a da se le del potrošnje financira s potrošniškimi posojili. "Vemo, da je potrošnja eden od glavnih razlogov za visoko gospodarsko rast, hkrati pa si želimo, da ne bi imeli podobnih razmer kot pred zadnjo finančno krizo, ko je bila v določenih segmentih tudi pretirana potrošnja razlog za poznejše težave," je spomnil.