Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Na okrogli mizi osvetlili pereče težave stanovanjske politike

Ljubljana, 14. oktobra - Slovenija ni bogata družba, v kateri si lahko vsak sam zagotovi prebivališče, zato je naloga države in lokalne skupnosti, da pomagata, je bilo slišati na okrogli mizi o zagotavljanju kakovostnih in dostopnih bivališč. Država poskuša na izzive odgovoriti z novim zakonom, katerega cilj je večja dostopnost do javnih najemnih stanovanj.

Ljubljana.
Bloki, nepremičnine.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv/STA

"Ob stagnaciji stanovanjske politike smo prišli do stanja, ko si redko kdo lahko privošči stanovanje," je na okrogli mizi z naslovom Zagotavljanje kakovostnih in dostopnih bivališč: vloga različnih deležnikov za doseganje cilja izpostavila Maša Hawlin iz gibanja Kje bomo pa jutri spali in stanovanjske zadruge Zadrugator.

Država je tista, ki bi morala po njenih besedah ustvarjati pogoje na trgu, da si stanovanje lahko privošči nekdo s povprečno plačo. "Danes lahko stanovanje kupijo res samo še tisti, ki imajo zaledje staršev. Najemniški trg pa je v katastrofalnem stanju; cene rastejo, nadzira ga ne nihče," je strnila.

Hawlinova je prepričana, da bi morala država znatno povečati vlaganja v stanovanjsko politiko, stanovanjskemu skladu pa zagotoviti sistemski vir financiranja. S tem se je strinjal tudi direktor Stanovanjskega sklada RS Črtomir Remec, ki tega sistemskega vira še ne vidi. Kot je pojasnil, bi morali ta sredstva zagotavljati bodisi iz prispevka od plač po vzoru Avstrije bodisi iz davka na nepremičnine, ki pa je prestavljen na naslednjo vlado.

"Ni mi jasno, od kod bi lahko dobili teh 200 milijonov evrov. Mi bi jih krvavo potrebovali, če tega denarja ne bo, se bodo projekti dejansko ustavili," je opozoril. Ob tem je pojasnil še, da bo sklad z že začetimi gradnjami prišel do največ 3000 novih najemnih stanovanj, "kar je nekaj, ni pa dovolj".

Na različne načine poskušajo občanom dostop do stanovanj olajšati tudi na občinah. Kot je izpostavil župan Občine Ajdovščina Tadej Beočanin, mora biti jasna naloga lokalne in državne politike, da pomagata tistim, ki si ne morejo zagotoviti stanovanja.

V Ajdovščini so se stanovanjske problematike med drugim lotili tako, da opremljajo parcele za prodajo s komunalnimi priključki. Prav tako mladim pomagajo s subvencijami za nakup prvega stanovanja. Ob tem je izpostavil, da nihče ni tako neumen, da bi šel v najem, če lahko za enak znesek, kot znaša najemnina, odplačuje kredit.

Profesor z ljubljanske fakultete za arhitekturo Tadej Glažar je na okrogli mizi ocenil, da se bo ravnovesje na trgu vzpostavilo, a problem je, če bodo skladi gradili stanovanja, nato pa se bo javil nek minister in se odločil stanovanja razprodati. Zavzel se je za vpis pravice do stanovanja v ustavo. "Tudi pravica do vode se sliši banalno in čudno, pa je vpisana v ustavo," je dejal.

Država poskuša izzive stanovanjske politike nasloviti z novim zakonom. Kot je spomnil državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon, je ministrstvo prav danes v javno obravnavo dalo osnutek novega stanovanjskega zakona. Gre za niz ukrepov, ki bodo omogočili, da se bo dostopnost do javnih najemnih stanovanj stanovanj bistveno povečana, je dejal. Spomnil je, da je to tudi zaveza koalicije, da bo sredstva za stanovanjsko področje do konca mandata zvišala na 0,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar bi pomenilo okoli 200 milijonov evrov letno.

Po Prijonovih besedah bo država med drugim spodbujala stanovanjske zadruge. Pri teh bo stanovanjski sklad sodeloval z vložkom, predvidoma v obliki zemljišča, člani zadruge pa bodo z lastnimi vložki prispevali del sredstev za gradnjo.

Izpostavil je tudi dvig omejitve za zadolževanje občinskih stanovanjskih skladov za gradnjo stanovanj, in sicer s sedanjih 10 na 50 odstotkov kapitala sklada. Zakon prinaša tudi državne garancije za posojila za mlade, ki jih banke po besedah državnega sekretarja danes ne jemljejo resno in ne morejo priti do posojila za nakup stanovanja. V primeru, da upravičenec ne bo mogel več odplačevati posojila, bo lastništvo stanovanja in posojilo prevzel stanovanjski sklad, upravičenec pa bo lahko ostal v stanovanju in plačeval stroškovno najemnino.

Prijon se je odzval tudi na poziv o vpisu pravice do stanovanja v ustavo in dejal, da gre za podobno pravico kot pri vodi. Ne gre za to, da zahtevaš pitno vodo od države, če je nimaš. "Država je dolžna z viri skrbno gospodariti, da ostanejo na razpolago državljanom," je dejal.

zc/mrn
© STA, 2019