Razglasili bodo letošnje Nobelove nagrajence, za književnost kar dva

Ob letošnji razglasitvi Nobelovih nagrad bodo na svoj račun prišli predvsem ljubitelji književnosti. Švedska akademija, ki podeljuje prestižno nagrado, bo namreč 10. oktobra razglasila lavreata za književnost za leti 2018 in 2019.

Lani je Švedska akademija preložila razglasitev nagrade za književnost zaradi spolnega škandala in domnevne kršitve pravil o navzkrižju interesov, ki sta povzročila globok razkol v tej ugledni instituciji.

Po škandalu je akademija doživela prevetritev. V Nobelov odbor, ki pripravi ožji izbor kandidatov za nagrado, je bilo imenovanih pet zunanjih članov. Več članov je iz akademije izstopilo, med njimi pesnica Katarina Frostenson. V središču škandala je bil njen soprog, francoski fotograf Jean-Claude Arnault, ki je bil decembra lani obsojen zaradi dveh posilstev.

Tiskovni predstavnik akademije Mats Malm je razpoloženje v instituciji nedavno opisal kot zelo konstruktivno. "Bilo je boleče. Rane ostajajo," je komentiral krizo, ki je pretresla akademijo.

Švedska akademija za razliko od drugih prestižnih nagrad za literaturo ne objavi seznama kandidatov, zato je ugibanj veliko. Leta 2016 je mnoge presenetil izbor ameriškega kantavtorja Boba Dylana za dobitnika nagrade.

Akademija ima za nagrado za leto 2018 194 kandidatov, za letos pa 189. Na spletnih stavnicah se med favoriti pojavljajo sama ženska imena: kanadska pesnica in pisateljica Anne Carson, Maryse Conde s francoskega čezmorskega ozemlja Guadeloupe in Kitajka Can Xue. Med kandidati se omenja tudi Kenijca Ngugiha wa Thiong'oja, Japonca Harukija Murakamija in Kanadčanko Margaret Atwood.

Poleg nagrade za književnost bo največ pozornosti znova požela nagrada za mir. Nobelov odbor v Oslu je letos prejel 301 nominacijo. Sodeč po spletnih stavnicah je glavna favoritka za nagrado mlada aktivistka Greta Thunberg, ki je sprožila globalno gibanje za ukrepanje proti podnebnim spremembam.

Poznavalci ne izključujejo možnosti, da bo prestižno priznanje prejela prav švedska najstnica, ki bi s 16 leti postala najmlajša dobitnica Nobelove nagrade za mir.

"Nobelov odbor je v preteklosti že nagradil okoljski aktivizem. Nagrada za mir ni vedno povezana z vojnami in oboroženimi konflikti. Po mojem mnenju je ta najstnica sprožila alarm, ki so ga ljudje slišali," je dejal direktor stockholmskega inštituta za mirovne študije Sipri Dan Smith.

Med kandidati za nagrado je omenil tudi ameriškega žvižgača Daniela Ellsberga, ki je leta 1971 medijem posredoval zaupne dokumente o odločitvah ameriške vlade glede vojne v Vietnamu. "Menim, da potrebujemo žvižgače. Demokracija jih potrebuje in če bi ga nagradili, bi spodbudili bodoče Ellsberge," je poudaril Smith.

Norveški zgodovinar Asle Sveen, ki je strokovnjak za zgodovino Nobelovih nagrad za mir, je dejal, da bo odbor verjetno razpravljal o Greti Thunberg, vendar bo po njegovem mnenju nagrado podelil etiopskemu premierju Abiyu Ahmedu. "Ahmed je po letih vojne dosegel mirovni sporazum z Eritrejo in sprožil proces demokratičnih reform. To bi bilo skladno z voljo Alfreda Nobela," je menil Sveen.

Henrik Urdal z inštituta za mirovne študije v Oslu je v ožji izbor kandidatov za Nobelovo nagrado za mir uvrstil tri mlade aktiviste: Hadžerja Šarifa iz Libije, Ilvada Elmana iz Somalije in Nathana Law Kwun-chunga iz Hongkonga.

Teden razglasitev Nobelovih nagrad se bo začel v ponedeljek z nagrado za medicino, v torek bo sledila nagrada za fiziko, v sredo za kemijo, v četrtek za književnost, v petek za mir, kot zadnjo pa bodo v ponedeljek, 14. oktobra, razglasili nagrado za ekonomijo.

Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Dobitniki bodo nagrade prejeli na slovesnosti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. Nobelovo nagrado za mir razglasijo in podelijo v Oslu, preostale v Stockholmu. Nagrajenci bodo prejeli devet milijonov švedskih kron (830.000 evrov). Če jih bo več, si bodo to vsoto razdelili.