Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Mariborska fakulteta testira novo tehnologijo pridelave sladkorne pese

Hoče, 26. julija - V podporo pridelavi sladkorne pese v Sloveniji so na mariborski fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede letos testno posejali pridelek v skladu s tehnologijo, ki se že nekaj let uporablja v zahodni Evropi, pri nas pa ni dovoljena. Po zaenkrat zbranih podatkih je izkoristek večji kot pa pri uveljavljeni slovenski pridelavi.

Hoče, poskusna parcela Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede.
Dan polja sladkorne pese v organizaciji Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, Zadruge kooperativa kristal in Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije.
Profesor Mario Lešnik in predsednik Zadruge Kooperativa Kistal Miroslav Kosi.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA

Hoče, poskusna parcela Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede.
Dan polja sladkorne pese v organizaciji Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, Zadruge kooperativa kristal in Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA

Hoče, poskusna parcela Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede.
Dan polja sladkorne pese v organizaciji Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, Zadruge kooperativa kristal in Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije.
Polja sladkorne pese.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA

Hoče, poskusna parcela Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede.
Dan polja sladkorne pese v organizaciji Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, Zadruge kooperativa kristal in Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije.
Polja sladkorne pese.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA

Na fakulteti so danes priredili javno predstavitev projekta, ki so ga izvedli v sodelovanju z zadrugo Kooperativa Kristal in Združenjem pridelovalcev sladkorne pese Slovenije. Na polju v Pivoli pri Mariboru so spomladi posejali sladkorno peso, a polovico na v Sloveniji dovoljen način, drugo polovico pa so namenili novi tehnologiji Conviso. Razlika je vidna s prostim očesom že zdaj, ko pesa še raste, saj je del polja z novo tehnologijo manj porasel s plevelom.

ase/jaz
© STA, 2019