Bulčeva za STA: V prometu smo prvi začeli govoriti o viziji nič onesnaževanja do leta 2050

Bulčeva se je kot evropska komisarka za promet ukvarjala z vrsto pomembnih evropskih tem. V minulem letu je močno odmevalo vprašanje ukinitve premikanja ure dvakrat na leto. Začetek njenega mandata sta zaznamovali nesreča letala družbe Germanwings in afera dieselgate. Tudi zgodba o spornih nemških vinjetah sodi v njen resor. Ključni prioriteti mandata pa sta bili viziji nič smrtnih žrtev na cesti in ničelne stopnje onesnaževanja do leta 2050.

Ukinitev premikanja ure v letu 2021 uresničljiva, se pa politiki otepajo odločitve

Komisija je ukinitev premikanja ure že v tem letu predlagala, ker argument energetskih prihrankov, s katerim se je ta ureditev uvedla, ne zdrži več. A članice so želele več časa, da v posvetu z državljani ugotovijo, v katerem časovnem pasu bi radi ostali. Finska, kjer je parlament naložil vladi ukinitev premikanja ure, zdaj kot predsedujoča EU znova postavlja ta izziv v ospredje. Cilj ukinitve leta 2021 je uresničljiv, ni pa jamstev za to. Članice se same odločijo, v katerem časovnem pasu želijo biti. Komisija je odgovorna zgolj za zagotovitev usklajene, hkratne spremembe na ravni EU. Že danes so sicer v Evropi trije časovni pasovi. Komisarka ne vidi razloga, da bi jih zaradi ukinitve premikanja ure nastalo več, le meja bo morda kje drugje. Na vprašanje, ali je dovolj želje v članicah za ta korak, odgovarja, da se vsakih šest mesecev narod vznemiri, politiki se pa otepajo te odločitve, ker bo zagotovo sprožila čustvene odzive v lokalnih okoljih.

Po nesreči letala Germanwings boljše spremljanje duševnega zdravja pilotov

Bulčeva se je morala na začetku mandata marca 2015 soočiti tudi z nesrečo letala nemške družbe Germanwings, ki jo je namerno povzročil kopilot, ko je šel pilot na stranišče, in ki je terjala življenja vseh 150 ljudi na krovu. Opisuje jo kot grozljivo tragedijo, po kateri so takoj sprožili postopke za uvajanje novosti. EU je uvedla psihološka preverjanja letalskega osebja in določilo, da morata biti v pilotski kabini vsaj dve osebi. EU je sicer po njenih besedah zelo ponosna na statistiko varnosti v letalskem prometu. "Žal pa se v prometu največ naučimo iz tragičnih nesreč," je izpostavila.

Vizija nič smrtnih žrtev na cestah do leta 2050 uresničljiva

Ena od prioritet v mandatu Bulčeve je bila varnost na cestah, konkretno vizija nič smrtnih žrtev do leta 2050, ki je po njenem prepričanju uresničljiva. V 92 odstotkih je razlog za nesrečo človek zaradi prepočasnega odziva ali neprimernega obnašanja, kar je mogoče izboljšati s tehnologijo. Dodatno se povezuje komunikacijo med avtom in infrastrukturo, na primer da semafor voznika opozori na rdečo luč. Izboljšuje se dizajn avtomobilov, tako da so pešci in kolesarji vidnejši. V prihodnje bo v vseh vozilih obvezno avtomatsko zaviranje. S pametnimi tahografi nadzorujejo disciplino tovornjakarjev, saj 17 odstotkov vseh nesreč s smrtnim izidom povzročijo težki tovornjaki, 18 odstotkov pa mala tovorna vozila. Do leta 2030 bi lahko bila avtomatizirana vozila realnost v vseh cenovnih razredih; človek bi bil še vedno odgovoren za volan, a bi avto znal večino časa sam voziti. Potem nas čaka pa zahtevno obdobje prehoda na avtonomna vozila, ko človek ne bi bil več dejavno udeležen pri upravljanju vozila. Ta cilj, dosegljiv do leta 2050, sicer ni toliko odvisen od tehnologije kot od prilagoditve celotnega družbenega konteksta, pojasnjuje komisarka.

Tovornjake na vlake - rezultati čez 10, 15 let?

Bulčeva ob tem izpostavlja, da število nesreč zmanjšujejo ob dramatičnem povečevanju prometa zaradi višjega družbenega standarda, ki povzroča tudi vse več prometnih zamaškov. Prizadevajo si za izboljšanje javne infrastrukture, zlasti železniške, da bi ta prevzela velik del cestnega prometa. Želja je umik tovornjakov s ceste na reke, železnico in pomorske avtoceste. Ena sama rečna ladja lahko prevzame več kot 400 tovornjakov. V to smer gredo tudi vse naložbe, a rezultati bodo čez 10, 15 let, ocenjuje. "Tovornjake na vlake" je bil tudi slogan SMC ob referendumu o drugem tiru, ki se po besedah Bulčeve žal ni pretirano dobro prijel. EU je na sploh pozabila na železnice in jih zanemarila, zato za današnje evropske potrebe niso dovolj učinkovite, digitalno opremljene in zanesljive, izpostavlja Bulčeva. V naslednjem finančnem obdobju 2021-2027 bo še vedno eden glavnih poudarkov na železnicah, od 60 do 70 odstotkov vseh naložb naj bi šlo zanje.

E-skiroji so nas pošteno izzvali, droni kmalu v pomoč reševalnim službam

Bulčeva kot enega od konceptov prihodnosti izpostavlja mikromobilnost. "Pošteno so nas izzvali e-skiroji, ki izjemno učinkovito nagovarjajo potrebe na ravni mikromobilnosti, ni pa zanje prostora na fizični infrastrukturi," poudarja. To je po njenih besedah za zdaj nacionalen izziv, saj gre za urbano mobilnost, za kar so odgovorne članice, a to ne pomeni, da si zatiskajo oči. Najti poskušajo evropski dogovor. Prve države so se že odzvale in uvrstile e-skiroje v isto kategorijo kot kolesa, na primer zahtevajo čelade za uporabnike. "Vendar je še kar veliko zmede in prve smrtne žrtve so opozorilo, da je treba to razpravo nadaljevati," izpostavlja komisarka in dodaja, da bo njena zadnja konferenca v mandatu v Ljubljani prav na temo mikromobilnosti. Poleg skirojev sicer prihajajo na teren tudi droni in leteči avtomobili, še doda in izpostavi, da je bil eden največjih korakov v tem mandatu zakonodajni okvir za drone. Prve storitve, namenjene reševalnim službam, bi lahko zagnali že prihodnje leto.

V prometu smo prvi začeli govoriti o viziji nič onesnaževanja do leta 2050

Vizijo nič je Bulčeva zasledovala tudi na področju onesnaževanja, ki bo po njenih besedah tudi najbolj zaznamovalo prihodnjo komisijo. "V prometu smo prvi začeli govoriti o viziji nič do leta 2050. Roko na srce, leta 2014, ko smo začeli s to komisijo, to ni bila tema," izpostavlja. Jasne zaveze so pomembne za lažje odločitve o naložbah, izpostavlja in spomni na svoj že potrjen zakonodajni predlog za 30-odstotno zmanjšanje izpustov pri novih avtomobilih do leta 2030 ter na jasne zaveze glede zmanjševanja izpustov tudi za težke tovornjake ter v letalstvu in pomorstvu.

Afera dieselgate nas je zelo presenetila

S prizadevanji za čistejši promet je povezana tudi afera dieselgate, ki je izbruhnila v začetku mandata Bulčeve. "Ta afera nas je zelo presenetila, omajala je zaupanje v delovanje institucij in industrije," pravi komisarka. EU je uvedla nekatere nove ukrepe, do katerih pa po njenih besedah kljub aferi ni bilo lahko priti, saj so v ozadju zelo velike investicije, delovna mesta in tudi tržni deleži. Bulčeva je vesela, da so končno "prebili psihozo, da bo celotna Evropa propadla, če bomo šli v smeri zelenih tehnologij".

Nemške vinjete in evrovinjeta

V povezavi s še eno nemško temo, ki je močno odmevala v času njenega mandata, nemškimi vinjetami, pa komisarka najprej izpostavi, da so že v začetku mandata ugotovili, da je pri cestninjenju v EU veliko anomalij, zato so začeli pripravljati enotno zakonodajo, tako da bi lahko "z eno škatlico potovali po celotni Evropi". Takšna zakonodaja za tovornjake velja, Bulčeva upa, da bo kmalu veljala tudi za osebna vozila. Manjka pa še uvedba načela cestninjenja na podlagi prevožene razdalje in načela onesnaževalec plača, kar ureja evrovinjeta. Komisarka ocenjuje, da bi lahko imeli zakonodajo jeseni prihodnje leto. Države se same odločijo, ali in kje bodo cestninile, a če se odločijo za to, morajo upoštevati evropski model, ki bo vključeval tudi rešitev za pogoste uporabnike. O nemški zgodbi pa komisarka pravi le, da mora Nemčija po odločitvi Sodišča EU, da je njena zakonodaja za vinjete diskriminacijska, do konca avgusta predložiti komisiji predlog popravkov. Neuradne navedbe, da je komisija Nemčiji pogledala skozi prste ob posredovanju dosedanjega generalnega sekretarja Martina Selmayrja, pa komentira z besedami, da je komisija politična ter da se je sama zelo glasno in jasno zavzemala za to, da Nemčija ne sme predložiti cestninjenja, ki bi drugače obravnaval Nemce kot na primer Bolgare ali Slovence.

Zelo ponosna na prometno pogodbo z Zahodnim Balkanom

Bulčeva sicer izpostavlja, da je zelo ponosna tudi na vse mednarodne pogodbe, zlasti na prometno pogodbo z Zahodnim Balkanom, ki je že prinesla prve konkretne naložbe. 13. septembra pa odpirajo sedež sekretariata prometne skupnosti v Beogradu. To je v odnosu EU do Zahodnega Balkana največji dosežek v minulem mandatu, je izpostavila.

Konstruktivna kritika o nekorektnosti slovenskih politikov

V času mandata Bulčeve je Slovenija precej zaostrila odnos s komisijo zaradi arbitraže, terana, schengna in privatizacije bank, glede katerih so bila slovenska pričakovanja drugačna od bruseljskih stališč. Na kritike, da ni storila dovolj za zaščito slovenskih interesov, s katerimi se je soočal tudi njen predhodnik Janez Potočnik, komisarka odgovarja s svojo kritiko, za katero poudarja, da je konstruktivna: "Nekorektno je od slovenskih politikov, da poskušajo odgovornost za neugoden izid projektov, ki se vlečejo nekaj mandatov, obesiti nekomu, ki je prišel zraven na koncu procesa." Politiki, ki so v času evropskih volitev napadali komisijo in njo osebno, se danes že veselo slikajo z njo, še ponazori.

Lenarčiču pripravljena pomagati, kolikor bo želel

Bulčeva pojasnjuje, da se ni odločila preizkusiti na evropskih volitvah, ker želi končati svoj mandat. Izpostavlja izjemno hvaležnost Sloveniji in vladi Mira Cerarja za priložnost opravljanja komisarske funkcije. "To je bila zame idealna služba, od prvega dne sem jo opravljala zelo odgovorno in zavzeto. Res sem uživala," je poudarila in napovedala, da bo prihodnost potrdila, kako dobre rezultate so dosegli z ekipo. Pravi, da ni razočarana, ker ne bo mogla ostati še en komisarski mandat. "To je politična realnost. Ne bom rekla, da mi je bilo vseeno, a zelo zgodaj mi je postalo jasno, da ta vlada ni zainteresirana za sodelovanje," je dejala. S komisarskim kandidatom Janezom Lenarčičem sta se dobila na zelo konstruktivnem sestanku. Bulčeva poudarja, da je treba sodelovati, se podpirati in na mednarodni ravni pokazati enotnost. "To želim pokazati tudi v tem prehodu in pomagati Janezu, kolikor bo on želel, da se lahko čim bolj umesti in odigra mandat odlično, kot sva ga midva s Potočnikom," je poudarila. Lenarčiča sicer opisuje kot izkušenega diplomata, ki pozna evropski prostor in s katerim sta dobro sodelovala. Za vodjo stranke SMC podpira Zdravka Počivalška. O svojih načrtih za prihodnost pa pravi, da njen mandat traja do konca oktobra, nato bo šla najprej na dopust, potem pa resno premislila o naslednjih korakih. Poslavlja se z odličnimi občutki. Največje spoznanje zanjo je bilo, kaj vse lahko politik v petih letih doseže s povezovanjem in sodelovanjem.

Bi rada videla junaka v slovenski politiki, ki bi si upal hoditi 14 metrov po žerjavici

Številni nagovori na dogodkih po svetu, ki se jih je udeleževala kot komisarka, so se začeli z referencami na črni pas v tekvandoju ali hojo po žerjavici, a vedno je bilo vse zelo spoštljivo, razen v slovenskem prostoru, pravi Bulčeva in doda: "Me zanima, koliko junakov v slovenski politiki je, ki bi si upali hoditi 14 metrov po žerjavici." "Vedno znova iščem nove tehnike, s pomočjo katerih lahko čistim svoj notranji jaz, da lahko odkrito stopam v prostor in v odnos z ljudmi, ki jih srečujem. To je kar zahtevna naloga. Žerjavica ni edino orodje, obstaja veliko drugih. Se že veselim odkrivanja novih orodij," še pojasni. Pove, da so jo v Južni Koreji, domovini tekvandoja, povabili k skupnemu nastopu, razbijali so deske in skakali. "Pristen odnos se vzpostavlja s spoštovanjem kulture neke države. Zame je privilegij, da imam toliko različnih orodij za vzpostavljanje kontakta v različnih okoljih," sklene Bulčeva.