Slovenija doslej z dvema komisarjema, tremi dobrimi resorji in eno bridko izkušnjo

Janez Potočnik, vodja slovenske ekipe pogajalcev za vstop v EU in nekdanji minister za evropske zadeve, sicer pa nestrankarski kandidat, se je najprej od širitve maja 2004 do začetka mandata nove komisije novembra 2004 v tedanji komisiji pod vodstvom Romana Prodija ukvarjal s širitvijo.

Potočnik in drugi komisarji iz novink so se tedaj Prodijevi ekipi pridružili le za zadnjih šest mesecev petletnega mandata, zato niso dobili svojih portfeljev, so bili pa razporejeni na obstoječe resorje, Potočnik torej na področje širitve, ki ga je v Prodijevi komisiji od leta 1999 vodil komisar iz Nemčije, Günter Verheugen.

Nato je bil Potočnik od novembra 2004 do februarja 2010 v svojem prvem polnem mandatu v prvi komisiji pod vodstvom Portugalca Joseja Manuela Barrosa komisar za znanost in raziskave, ki je bil tedaj eden večjih resorjev. Generalna direkcija za raziskave je bila z okrog 2200 zaposlenimi ena večjih, v njegovo pristojnost je sodil tudi Skupni raziskovalni center.

V drugi Barrosovi ekipi od februarja 2010 do novembra 2014 pa je bil Potočnik zadolžen za okolje. Slovenski politični vrh je tedaj resor pozdravil kot zakonodajno močan portfelj, ki se ukvarja z enim najbolj aktualnih vprašanj sodobne Evrope. Vesel je bil tudi Potočnik, ki je izpostavil, da je resor nedvomno blizu njegovemu pogledu na svet.

Leta 2014 je oblikovanje komisarske ekipe sovpadalo s parlamentarnimi volitvami v Sloveniji, kar je otežilo proces imenovanja slovenskega komisarskega kandidata. Relativna zmagovalka volitev SMC je želela znova predlagati Potočnika, a je bila odločitev v rokah odhajajoče vlade premierke Alenke Bratušek.

Ta je na koncu v Bruselj poslala seznam treh imen: Bratuškovo, evropsko poslanko Tanjo Fajon in prvaka stranke DeSUS Karla Erjavca. Bodoči predsednik Jean-Claude Juncker je izbral Bratuškovo, ki ji je namenil pomembno mesto podpredsednice, pristojne za energetsko unijo, vendar kandidatka, ki je bila zlasti doma deležna številnih kritik, ni prestala preizkušnje v Evropskem parlamentu in je na koncu sama odstopila.

Novi premier Miro Cerar je nato predlagal podpredsednico vlade in ministrico brez listnice, pristojno za kohezijo, Violeto Bulc, sicer članico njegove stranke SMC, ki ji je Juncker poveril resor za promet. Tudi to področje je pomembno, tako z vidika gospodarskih kot okoljskih ciljev, poleg tega so v uniji za vlaganja v infrastrukturo rezervirane milijarde evrov.

Sedanji komisiji se mandat izteče konec oktobra. Za novo predsednico je potrjena Nemka Ursula von der Leyen, sploh prva ženska na tem položaju, ki želi povsem spolno uravnoteženo ekipo. Za zdaj naj bi bilo znanih trinajst komisarskih kandidatov, vključno s predsednico, od tega pet žensk.

Slovenski premier Marjan Šarec je danes za slovenskega kandidata predlagal veleposlanika pri EU Janeza Lenarčiča. Vlada bo predlog obravnavala na četrtkovi seji. Med resorji, na katere naj bi ciljala Slovenija, se uradno ali neuradno omenjajo širitev, kohezija, razni infrastrukturni portfelji ter mednarodno sodelovanje in razvoj.

V Bruslju neuradno poudarjajo, da lahko članice, ki bodo predlagale ženske in močne politične profile, računajo na resorje v skladu s svojimi pričakovanji. Slišati je tudi, da ni pričakovati zavrnitve kandidatov, ki so bili doslej člani komisije, saj da gre za preizkušene kadre.