Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

DZ spremenil višino financiranja zasebnih osnovnih šol, veto DS bi za zakon lahko bil usoden

Ljubljana, 10. julija - Poslanci so danes z 42 glasovi za in 36 proti potrdil predlagano novelo zakona o financiranju izobraževanja, ki spreminja način financiranja zasebnih osnovnih šol. Minister Jernej Pikalo je zadovoljen, starši otrok na zasebnih šolah pa razočarani. V primeru veta DS bo za potrditev zakona potrebnih 46 glasov, na katere pa za zdaj ne kaže, stranke stališč ne nameravajo spreminjati.

Ljubljana, DZ.
Nadaljevanje seje DZ, na kateri so obravnavali novelo zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, novelo zakona o gimnazijah, novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, dopolnitev zakona o skupnosti študentov ter spremembo odloka o notranji organizaciji, delovnih mestih in nazivih v službah DZ.
Poslanec SDS Franci Kepa.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Za novelo so v skladu s poprejšnjimi napovedmi glasovali v LMŠ, SD, DeSUS in SAB, pa tudi v Levici, kjer sicer kvoruma nista prijavila dva poslanca. Proti so glasovali v SDS, NSi in SNS, medtem ko so se v SMC glasovanja vzdržali. Poslanca manjšin sta glasovala za.

V Levici so to, kako bodo glasovali, razkrili šele tik pred samim glasovanjem. Po besedah Mihe Kordiša novelo podpirajo, ker položaja zasebnih šol ne izboljšuje. Mnenja so namreč, naj bo javni denar namenjen le za javne šole.

Takšno glasovanje je večjem delu napovedovala tudi dopoldanska razprava, ki sicer ni prinesla zbližanja stališč med podporniki in nasprotniki novele. V njej so namreč poslanci SDS, NSi in SMC opozarjali, da novela ne sledi odločbi ustavnega sodišča iz leta 2014, medtem ko so bili poslanci LMŠ, SD, DeSUS in SAB nasprotnega mnenja.

Tomaž Lisec (SDS) je tako opozoril, da bo predlog zasebnim šolam zmanjšal sredstva in poslabšal njihov položaj, s čimer bo izključno "zaradi ideologije levega političnega pola" povzročena nova diskriminacija. Jožef Horvat (NSi) je izrazil prepričanje, da pri vsem skupaj ne gre za vprašanje financiranja zasebnih osnovnih šol, ampak za problem pravne države.

Po mnenju Gregorja Periča (SMC) je predlog, ki je bil potrjen, "daleč od tistega, kar bi morali narediti". "Če je ustavno sodišče reklo, da je 85 odstotkov tistega, kar se daje zasebnim šolam, premalo, potem mi danes ne moremo pristati na zakon, ki daje še manj," je dodal Igor Zorčič (SMC).

Maša Kociper (SAB) je izrazila upanje, da bo zakon danes sprejet in da bo vložena še ena ustavna presoja, da bo lahko ustavno sodišče še enkrat povedalo, kako financirati zasebne šole. Matej Tonin (NSi) je izrazil nasprotno stališče, da bi bilo bolje, da zakon pade, ustavno sodišče pa nato samo določi, kako naj uresničijo odločbo. Predlog za to ustavni sodniki namreč že obravnavajo, je spomnil.

Poslanec SD Marko Koprivc je menil, da je predlog novele dober in da sledi odločbi ustavnega sodišča. "Ta namreč določa, da mora država financirati le obvezni del javnega programa, ko govorimo o razširjenemu delu javnega programa, pa govorimo o nečem povsem drugem," je dejal.

Aljaž Kovačič (LMŠ) je ocenil, da odločba očitno ni tako enostavna in jasna, kot kdo misli, kajti "če bi bila, bi imeli vsi enako mnenje in bi bila zadeva že rešena". V LMŠ po njegovih besedah verjamejo ministru za izobraževanje Jerneju Pikalu, da novela uresničuje odločbo ustavnega sodišča.

"Predlog ni idealen, a imamo pač, kar imamo, zato bomo predlog v poslanski skupini DeSUS podprli," je napovedal Jurij Lep.

Minister za izobraževanje Pikalo je bil po potrditvi novele zadovoljen. Z njeno potrditvijo je DZ po njegovi oceni potegnil jasno ločnico med javnim in zasebnim. Ta koncept so, kot je dejal, določili že leta 1995 z belo knjigo, DZ pa je danes to le potrdil.

Že pred glasovanjem v DZ o noveli so se sicer vrstili pozivi k zavrnitvi predlaganih zakonskih določb. Med drugim se je oglasila skupina vidnih pravnih strokovnjakov, ki je "v iskreni skrbi za stanje pravne države na Slovenskem" poslance pozvala, naj predlog zakona zavrnejo.

V noveli je določeno, da začne veljati 15 dan po objavi v uradnem listu, uporabljati pa se začne 1. septembra. A se financiranje, ki bo po opozorilih zasebnih osnovnih šol nižje, ne bo spremenilo takoj. V prehodnih določbah je namreč določeno, da se za tiste, ki bodo zasebne osnovne šole začeli obiskovati v novem šolskem letu, in za tiste, ki jih že obiskujejo, do zaključka šolanja financiranje ne spremeni (velja torej 85-odstotno javno financiranje obeh delov programa). Nov način financiranja pa bo veljal za tiste, ki bodo zasebne osnovne šole začeli obiskovati v šolskem letu 2020/2021 ali pozneje.

V Civilni iniciativi Združeni starši so po besedah njenega predstavnika Marka Balažica razočarani. Če bi določbe zakona začele veljati, bi namreč to po njegovih besedah to pomenilo, da bodo zasebne šole postale elitne. Šolnina se bo namreč samo za javnoveljavni program po njihovih izračunih dvignila za dvainpolkrat.

Glasovanje je bilo sicer po oceni Balažica prvi pravi preizkus vlade Marjana Šarca. Pri tem izjave, "da naj starši iščejo pravico na sodišču in da je bolj pomembno preživetje koalicije", po njegovih besedah kažejo na to, da je premier "za lastno politično preživetje povozil vse temeljne pravne države". Med drugim upa, da bo državni svet na zakon izglasoval veto in da bo ta padel v ponovnem potrjevanju v DZ.

V primeru veta DS bo za potrditev zakona potrebnih 46 glasov, na katere pa za zdaj ne kaže, stranke stališč ne nameravajo spreminjati. "Sedaj se začne kalvarija za koalicijo, predsednika vlade in ministra," meni poslanka SDS Jelka Godec.

Godčeva veto na DS tudi pričakuje. Sicer pa je ocenila, da novela ni bila sprejeta na tesno. "V bistvu SMC svoje načelnosti ni nadaljevala s tem, da bi glasovala proti. Torej je to samo nek manever, ki je nesmiseln. Če so bili tako proti, kot so bila stališča, bi morali glasovati proti," je dejala Godčeva.

Podobno na ravnanje SMC gleda tudi Tonin. "Če bi šli v SMC z nekoliko bolj drzno potezo, da bi glasovali proti, potem bi ta zakon danes padel," je ugotavljal. Zadevo lahko po njegovem mnenju še reši DS z vetom.

Kociprova upošteva možnost, da bo novela pri morebitnem ponovnem glasovanju, če ga bo DS zahteval, padla, saj manjka nekaj glasov. Pri tem pa jo moti, da bodo v tem primeru spet v istem položaju, saj kompromis ni možen.

Ena od možnosti je po njenih besedah sprememba ustave, s katero bi jasno določili financiranje šol. V SAB so za spremembo ustave, vendar je Kociprova spomnila, da je za to potrebna dvotretjinska večina DZ.

Za spremembo ustave, s katero bi zagotovili, da bo šel javni denar zgolj za javne šole, so tudi v Levici. Vendar je tudi poslanec Kordiš ocenil, da bi glede na razmerja v DZ težko nabrali dovolj glasov za amandmiranje ustave.

V Levici z danes sprejetim zakonom niso zadovoljni, a so ga vseeno podprli, ker po navedbah Kordiša obstaja velika verjetnost in grožnja, da bo sicer koalicija "kapitulirala pod pritiski desnice in sprejela rešitev, ki bo zasebnim šolam namenila še veliko več denarja".

Vodja poslancev SMC Igor Zorčič je po seji ponovil razloge za to, da je bila SMC vzdržana. Kot je dejal, ne verjame, da bo prišlo do kakršnihkoli novih okoliščin, ki bi botrovale temu, da bi SMC v primeru ponovnega odločanja o noveli zakona spremenila svoje mnenje.

Če bo DS izglasoval veto in bo DZ ponovno presojal novelo, pa predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti ponovno napoveduje enako stališče stranke. "Mi ne trgujemo, trguje Levica in zato je tudi že danes šlo skozi," je pojasnil. Sicer meni, da bo v primeru veta zakon padel.

sag/dpr/ako/tvr/pa
© STA, 2019