Alkohol: Družbena stigmatizacija odvisnosti otežuje iskanje pomoči

pripravila Sanja Gornjec

Ljubljana, 7. junija - Tvegano pitje alkohola lahko vodi tudi v odvisnost. Ta ne prizadene samo osebe, ki trpi za to kronično boleznijo, ampak tudi njegove najbližje. Ravno njihova podpora je zelo pomembna pri prepoznavanju težav in iskanju pomoči. V družbi so namreč kljub sicer sprejemajočemu odnosu do alkohola težave zaradi slednjega pogosto stigmatizirane.

ZDA, Washington.
Alkohol, alkoholizem, alkoholik, odvisnost.
Foto: Hina/STA
Arhiv STA

Sodobna nevroznanost je potrdila, da je zasvojenost primarna bolezen možganov. Zaradi dolgotrajnega vpliva alkohola se spremeni funkcioniranje centrov, ki so pomembni za nagrajevanje, motivacijo in spomin, je za STA pojasnila Mirjana Radovanovič z ljubljanske psihiatrične klinike. Možgani se sprva skušajo zaščititi pred škodljivim vplivom alkohola tako, da se do neke mere prilagodijo in ohranijo delovanje navidez nespremenjeno. Sčasoma pa to ne deluje več in spremenjeno vedenje in doživljanje postane opazno.

Vzročnih dejavnikov za odvisnost je veliko in so kompleksni. Genetika oz. biološka ranljivost igra pomembno vlogo, po nekaterih študijah do 60 odstotkov in več. Ali, in v kolikšni meri se bo biološka ranljivost skozi življenje osebe tudi res izrazila, pa je odvisno od vzgoje, odraščanja ter različnih vplivov okolja.

Ob težavah z alkoholom spremenjeno obnašanje posameznika

Težave z alkoholom pogosto prepoznajo svojci, saj opazijo nakopičene spremembe v čustvovanju, razmišljanju in vedenju. Pogosto so tudi priča uživanju alkohola. Ko samo pitje ni tako očitno, pa se težave kažejo z drugimi opozorilnimi znaki, kot so nezanesljivost, ki prej morda ni bila značilna za osebo, spremenjen čustven odziv, izmikanje situacijam, v katerih se ne pije, pogostejše nepojasnjene odsotnosti iz službe in spremenjen način razmišljanja.

"Kadar bližnji posumijo, da je vzrok težav alkohol, je pomembno, da svojo zaskrbljenost tudi izrazijo, se pogovorijo z osebo, ji izrazijo svojo naklonjenost in skrb ter postavijo jasno zahtevo, kaj je in kaj ni sprejemljivo, in da ponudijo pomoč," je poudarila Radovanovičeva. Med oblikami pomoči so lahko spremljanje k zdravniku na pogovor, podpiranje v ohranjanju treznosti in da se tudi sami odpovedjo pitju alkohola.

Za uspešno zdravljenje nujna motivacija

Ljudje s težavami zaradi alkohola po izkušnjah Radovanovičeve vedo, da imajo težave, a jim je težko zgraditi motivacijo za spremembo. "Marsikdaj ne verjamejo, da si spremembo zaslužijo ali da je v njihovi moči karkoli spremeniti," je pojasnila. Motivacija za prekinitev pitja je v začetku pogosto zunanja: zahteva svojcev, tveganje za izgubo službe, grožnja z ločitvijo, bolezen.

Po pojasnilih Radovanovičeve ima veliko oseb z odvisnostjo od alkohola močan potencial za samoozdravitev. To pomeni, da prenehajo s pitjem ali ga zelo omejijo pod mejo, pri kateri so imeli posledice. Del populacije pa pri naslavljanju odvisnosti potrebuje strokoven program zdravljenja.

V intenzivni program zdravljenja na ljubljanski psihiatrični kliniki je na leto vključenih okoli 300 bolnikov, med katerimi je v povprečju približno 70 odstotkov moških in 30 odstotkov žensk. Vključeni v ta program so v preteklosti že poskusili omejiti pitje, a tega niso zmogli ohranjati skozi čas in se je bolezen z vsemi posledicami ponovila.

Zdravljenje je uspešno, ko bolniki dosežejo cilje, ki so si jih zastavili ob vstopu v program. Med njimi so nekateri vezani na zahtevo programa, to je abstinenca. Drugi cilji pa so zelo individualni, na primer urejanje odnosov v družini, iskanje službe ali ureditev stanovanjskih razmer.

Pri zdravljenju je zelo pomembno tudi sodelovanje svojcev, saj odvisnost prizadene tudi njih. "Med drugim dobijo pomoč, kako graditi poti komunikacije in odnosov, da se zmanjša možnost za ponovitev starih neustreznih vzorcev funkcioniranja.

Odvisnost od alkohola v družbi stigmatizirana

Slovenija sodi med države s tako imenovano "mokro kulturo", kar pomeni, da je odnos do uživanja alkohola zelo sprejemajoč. Alkoholne pijače so tudi del vseh pomembnih življenjskih situacij. Hkrati pa je za Slovenijo, kot je opozorila Radovanovičeva, značilno tudi to, da je glede alkohola veliko dvojnih sporočil.

"Pitje je podprto, dokler pivec nima evidentiranih težav zaradi alkohola. Ko pa je enkrat bolezen prepoznana, pa so osebe z odvisnostjo pogosto stigmatizirane s strani svojega neposrednega okolja: družine, prijateljev, sodelavcev, tudi zdravnikov. Tak odnos pa oteži tako iskanje pomoči posameznikom s težavami zaradi pitja, kot tudi celotni družbi pri sprejemanju in uveljavljanju učinkovitih ukrepov za zmanjševanje posledic pitja," je izpostavila.

Kdorkoli zazna, da ima težavo, lahko pomoč kadarkoli poišče v kateri od skupin anonimnih alkoholikov, ki imajo svojo mrežo razvejano po celi državi. Kot je za STA pojasnila članica anonimnih alkoholikov, ne zavrnejo nikogar, ki išče pomoč. Imajo tudi odprta srečanja, ki se jih lahko udeleži vsakdo, na primer svojci osebe, ki ima težave z alkoholom, in morda s svojo izkušnjo srečanja alkoholika nagovorijo, da se pridruži skupini.

"Ko se osvobodiš bremena alkoholizma, začneš živeti na novo in veliko stvari se moraš ponovno naučiti," je opisala. Ob soočanju z vsakodnevnimi izzivi življenja je ključna skupnost, ki se posluša in bodri. Vsak dan posebej predstavlja namreč nov izziv, da ne dvigneš kozarca z alkoholno pijačo.

sag/tz
© STA, 2019