Alkohol: S pitjem alkoholnih pijač povezani tudi visoki zdravstveni stroški

Alkohol zavira centralni živčni sistem in s tem vpliva na pozornost, presojo, ravnotežje, koordinacije, pogoste so tudi motnje v spominu in razpoloženju. Prav tako spremeni delovanje hormonov, poškoduje celice in poveča škodo, ki jo povzroča kajenje. Pri velikih popitih količinah alkohola lahko pride tudi do zastrupitve, je za STA pojasnila Maja Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Alkohol vpliva na vse organe in lahko povzroči več kot 200 bolezenskih stanj. Med drugim kvari srčno mišico, vpliva na srčni ritem, zvišuje krvni tlak in maščobe v krvi, povečuje telesno težo ter poveča tveganje za možgansko kap zaradi krvavitve.

Pitje alkoholnih pijač lahko povzroči tudi zasvojenost, prispeva pa tudi k zgodnji umrljivosti. Med najpogostejšimi vzroki zaradi alkoholu neposredno pripisljivih smrti so alkoholna bolezen jeter ter duševne in vedenjske motenje zaradi uživanja alkohola,

Prav tako pitje alkohola povečuje tveganje za nastanek nekaterih vrst rakov. "Že pri pitju manjših količin alkohola se tveganje za raka poveča, predvsem za raka ustne votline, žrela požiralnika, žrela, požiralnika, jeter, debelega črevesa in danke, pri ženskah pa tudi za raka dojke," je opozorila Roškarjeva.

Mladi in nosečnice še posebej ranljivi za posledice alkohola

Med najranljivejšimi skupinami za škodo, ki nastane zaradi izpostavljenosti alkoholu, so mladostnik in mladi odrasli, saj se možgani - tudi predeli, ki sodelujejo pri nastanku odvisnosti - razvijajo vse do 25. leta. "Čim mlajša je oseba, ko začne piti alkohol, tem večja je verjetnost, da bo imela pozneje v življenju težave zaradi alkohola," je izpostavila Roškarjeva. Prav tako lahko pitje alkohola v večjih količinah, tako imenovano opijanje, povzroči težave s pozornostjo v šoli in družinskimi odnosi.

Alkohol tudi škodljiv vpliva na razvoj otroka med nosečnostjo. "Otrokova jetra razgrajujejo alkohol počasneje kot jetra odrasle osebe, zato ostane alkohol v otrokovi krvi dlje časa. To pa pomeni več možnosti za njegove škodljive učinke. Posledice so trajne in nepopravljive," opozarjajo na NIJZ. Pitje alkohola med nosečnostjo lahko tudi povzroči splav in prezgodnje rojstvo in druge posledice. Škodljivo vpliva predvsem na razvoj živčnega tkiva, iz katerega se razvijejo tudi možgani.

Strokovnjaki zato odsvetujejo uživanje alkohola ženskam, ki poskušajo zanositi, so noseče ali dojijo. Tudi vpliv očeta je pomemben na razvoj otroka, saj lahko zaradi pitja alkohola pride do okvar genetskega materiala, po besedah Roškarjeve ugotavljajo raziskave zadnjega desetletja.

Narašča delež mladih žensk, ki tvegano pijejo

Nemalokrat je sicer slišati, da kozarec rdečega vina ob kosilu dobro vpliva na zdravje, saj rdeče grozdje vsebuje naravni antioksidant. Strokovnjaki s področja javnega zdravja ob tem poudarjajo, da se je za manj tvegano pitje treba držati priporočenega števila meric alkohola na dan. Ena merica alkoholne pijače vsebuje približno 10 gramov čistega alkohola, kar je v enem decilitru vina, 2,5 decilitrih piva ali 0,3 decilitrih žaganja.

Za odrasle zdrave moške je meja postavljena pri dveh mericah alkohola na dan, za ženske in starejše od 65 let pa je ta meja razpolovljena. Skupinam, kot so mladostniki, nosečnice, doječe matere, poklicni vozniki in kronični bolniki, priporočajo, da se alkohola izogibajo.

Odstotek moških, ki popijejo več kot dve merici alkohola na dan sicer upada, medtem ko odstotek žensk, ki popijejo več kot eno merico alkohola na dan, narašča, predvsem pri mladih ženskah in ženskah z višjo izobrazbo, ob tem ugotavljajo na NIJZ.

Posledice pitja alkohola tudi javno zdravstveni problem

Poleg tega da alkohol zelo vpliva na posameznikovo zdravje in počutje, ne gre zanemariti niti vplivov, ki jih lahko ima na odnose na delovnem mestu in družini ter obnašanju v prometu. Nizki niso niti zdravstveni stroški, povezani s pitjem alkohola.

Ocena teh je v Sloveniji med letoma 2012 in 2016 v povprečju znašala 147 milijonov evrov letno. Če se prišteje še groba ocena nekaterih drugih stroškov, na primer prometne nezgode, nasilje v družini, kriminalna dejanja, se po navedbah NIJZ ta številka zviša na 228 milijonov evrov.

Vsem tem stroškom pa bi bilo treba prišteti še nekatere druge, na primer stroške zmanjšane produktivnosti in stroške, ki nastanejo zaradi duševnega trpljenja bližnjih, so še izpostavili na NIJZ.

V slovenskih bolnišnicah zaradi škode, izključno povezane z alkoholom, vsak dan beležijo deset hospitalizacij, v povprečju 3876 hospitalizacij na leto. Število v zadnjih letih sicer pada, a podatki iz prakse kažejo, da v bolnišnice prihajajo osebe, ki so v slabšem zdravstvenem stanju.