Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Preventiva najboljša zaščita pred klopnimi boleznimi

Ljubljana, 30. aprila - Obolevnost zaradi bolezni, ki jih prenašajo klopi, je v Sloveniji med najvišjimi v Evropi. Najpogostejši sta lymska borelioza in klopni meningoencefalitis, proti kateremu pa se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem. S toplimi dnevi se poveča aktivnost klopov, zato strokovnjaki pozivajo na ustrezne ukrepe, s katerimi se zaščitimo pred okužbami.

Bohinj.
Gozdna pot.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhiv STA

Za lymsko boreliozo v Sloveniji letno zboli med 3000 do 7000 oseb vseh starosti, največ od 55 do 64 let. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo lani prijavljenih okoli 7500 primerov borelioze, kar je po besedah Marte Vitek Grgič z NIJZ največ v zadnjem desetletju.

Bolezen se pojavlja sezonsko, od maja do oktobra, ko je aktivnost klopov največja. Razširjena je po vsej Sloveniji, najpogostejša je v novogoriški regiji. Cepiva proti tej bolezni ni, zato je pomembna zaščita pred vbodi klopa z ustreznimi oblačili in repelenti.

Lymska borelioza se običajno začne z rdečino, ki se pojavi od nekaj dni do enega meseca po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Te običajno izginejo po nekaj tednih, kasneje pa se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca, je pojasnil Franc Strle iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. "Zaradi lymske boreioloze se ne umre, lahko pa zelo zagreni življenje," je opozoril.

Druga najpogostejša klopna bolezen je klopni meningoencefalitis. V zadnjem desetletju na leto povprečno zboli okoli 170 oseb, lani je bilo prijavljenih 153 primerov. Tudi ta bolezen se pojavlja sezonsko, obolevnost pa je najvišja na Gorenjskem in Koroškem.

Kot je pojasnil Strle, se prva faza bolezni prične približno teden do 14 dni po vbodu s slabim počutjem. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju pojavi druga faza bolezni z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem. Bolezen v veliki večini primerov zahteva hospitalizacijo, zdravljenje pa je simptomatsko. Pusti trajne posledice, med katere sodijo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije in ohromitve. Do teh pride v petih do 10 odstotkih primerov, odstotek bolnikov tudi umre, je pojasnil Strle.

Najbolj učinkovit način zaščite proti klopnemu meningoencefalitisu je cepljenje, ki ga priporočajo vsem, ki hodijo v naravo. Osnovno cepljenje zajema tri odmerke, nato pa na tri in kasneje na pet let sledijo poživitveni odmerki. A kot ugotavljajo na NIJZ, je v Sloveniji precepljenost nizka, redno se namreč cepi le med sedem do osem odstotkov prebivalcev.

Po letošnjem programu cepljenja bo cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu za otroke, ki bodo letos dopolnili tri leta, in odrasle, ki bodo letos dopolnili 49 let, financirano iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ob tem je Grgič Vitkova opozorila, da se bo to cepljenje lahko začelo, ko bo na voljo t. i. zavarovalniško cepivo, predvidoma jeseni.

"Klopa primemo s pinceto čim bližje koži in ga počasi izvlečemo," v primeru vboda svetuje Strle. Če smo pri tem preveč sunkoviti, lahko rilček namreč ostane v koži. Priporočljivo je, da klopa odstranimo čim prej.

Klopi prenašajo tudi humano granulocitno anaplazmozo, ki je vročinska bolezen z bolečinami v mišicah, glavobolom in slabim počutjem. Zdravi se z antibiotiki, s katerimi po Strletovih besedah vročina praviloma pade v 24 urah.

Klopne bolezni potrdijo z diagnostiko v mikrobioloških laboratorijih v nekaj urah, je pojasnila Tatjana Avšič Županc z inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete. Pri tem morajo biti zelo pozorni in natančni, da med bolniki, ki imajo zelo podobno klinično sliko, razlikujejo med povzročiteljema klopnega meningoencefalitisa in virusa zahodnega Nila, ki sta si genetsko zelo podobna.

sag/apo
© STA, 2019