V UKC Maribor, na onkološkem inštitutu ter v bolnišnicah Izola in Ptuj optimistično v poslovno leto 2019

UKC Maribor, ki je zadnja tri leta posloval z izgubo, naj bi do konca letošnjega leta dosegel uravnoteženo poslovanje. Člani sveta zavoda so ob potrditvi finančnega načrta poudarili, da je treba dolgoročno stabilizirati poslovanje. To pomeni, da se ne sme pozabiti na nujna vlaganja v opremo in kadre.

Po lani sprejetem sanacijskem programu so v UKC Maribor načrtovali uravnoteženo poslovanje šele v letu 2020, a po novem navodilu državne ravni je treba ta cilj doseči že letos. To je po besedah direktorja UKC Vojka Flisa uresničljivo, a le če ne bo nepričakovanih vdorov v plačni sistem.

Za investicije v opremo in prostore naj bi v mariborskem UKC letos namenili nekaj manj kot 20 milijonov evrov. Med drugim naj bi končno začeli s selitvijo oddelka za pljučne bolezni ter nabavili gasilsko dvigalo in koronarografski aparat.

Finančni načrt OI Ljubljana za leto 2019 po besedah generalne direktorice zavoda Zlate Štiblar Kisić predvideva izravnane prihodke in odhodke. Načrtovana višina letošnjih skupnih prihodkov je nekaj manj kot 125,8 milijona evrov in je za 4,7 odstotka višja od doseženih v letu 2018, in to predvsem zaradi višjih cen storitev.

Načrtovani skupni odhodki prav tako znašajo nekaj manj kot 125,8 milijona evrov in bodo za 5,5 odstotka višji od lanskoletnih. Za letos na OI načrtujejo tudi okoli 50 dodatnih zaposlitev. Po besedah Štiblar Kisićeve so se zaradi preobremenjenosti zaposlenih soočili z zahtevami po 180 dodatnih zaposlitvah, kar pa ne bi bilo finančno vzdržno.

Sicer je ljubljanski OI lani posloval s presežkom prihodkov nad odhodki v višini nekaj več kot 930.000 evrov.

Splošna bolnišnica Izola ima letos v načrtu za 56,5 milijona evrov prihodkov in slabih 290.000 evrov presežka prihodkov nad odhodki. Najpomembnejša naložba v letošnjem letu bo ureditev prostorov hemodialize.

Finančni načrt, ki predvideva rast prihodkov za 6,7 odstotka glede na lansko leto, so v izolski bolnišnici pripravili ob predvidenem dvigu cen v zdravstvu. Temu so prilagodili tudi program dela, je pojasnil direktor bolnišnice Radivoj Nardin.

Z vidika programa dela bodo v Izoli razvijali tista področja, kjer so že zdaj nadpovprečno dobri, pa je navedel strokovni direktor bolnišnice Dušan Deisinger. Gre za slikovno diagnostiko oziroma radiologijo, onkologijo ter invazivno srčno diagnostiko.

Tudi finančni načrt Splošne bolnišnice Ptuj za letošnje leto v skladu z navodili ministrstva za zdravje predvideva uravnoteženo poslovanje, čeprav so vse doslej poslovanje brez izgube načrtovali za leto 2020.

Letošnji finančni načrt predvideva nekaj manj kot 29,7 milijona evrov odhodkov ter za približno 10.000 evrov več prihodkov. Po besedah direktorice ptujske bolnišnice Anice Užmah so k pripravi dokumenta pristopili z vso resnostjo in veliko naporov usmerili predvsem v zniževanje stroškov.

Med skupaj dobrih 800.000 evrov vrednimi ukrepi je Užmahova izpostavila predvsem tiste na področju zniževanja stroškov zdravil in zdravstvenega ter ostalega potrošnega materiala.

Člani sveta ptujske bolnišnice so bili z zastavljenim načrtom zadovoljni. Predsednik sveta Bojan Pahor je zastavljeni načrt ocenil kot uresničljiv.

Znova pa se je zapletlo pri projektu gradnje urgentnega centra. Do napovedanega sestanka s predstavnik ministrstva za zdravje, ki bi moral biti že sredi marca, namreč še ni prišlo, tudi zaradi menjave na ministrskem položaju. Usoda projekta je tako še vedno nejasna.