Stranke z začetkom leta v aktivne priprave na evropske volitve

Ljubljana, 8. januarja - V začetku leta so stranke pospešile aktivnosti za majske volitve v Evropski parlament. Medtem ko je v nekaterih bolj pestro in so že znana nekatera imena na kandidatnih listah, denimo v SD in NSi, pa se v drugih strankah še dogovarjajo o morebitnem sodelovanju. Skupno listo utegnejo oblikovati LMŠ, SMC in SAB, ki pripadajo evropskim liberalcem.

Francija, Strasbourg.
Plenarno zasedanje Evropskega parlamenta, na katerem so glasovali o novem predsedniku Evropskega parlamenta.
Foto: Thierry Monasse/STA

LMŠ, SMC in SAB so pokazale interes za skupni nastop na volitvah, vendar za zdaj termina za srečanje, na katerem bi se dogovorile, še niso dokončno uskladile. To naj bi se zgodilo sredi meseca.

O pripravah na evropske volitve je prav danes spregovorilo predsedstvo SD. V stranki zaključujejo evidentiranje kandidatov, ki jih je več kot 50. Predsednik stranke Dejan Židan je pojasnil, da ima aktualna evropska poslanka Tanja Fajon, sicer podpredsednica stranke, njegovo podporo pri vnovični kandidaturi in tudi kot nosilka kandidatne liste. O listi sicer odloča predsedstvo stranke, je poudaril.

"Evropske volitve so nam pomembne, saj verjamemo, da je EU širša domovina, ki nam v resnici daje več blaginje, kot bi jo imeli, če bi bili sami. Daje nam več varnosti in višje standarde na posameznih področjih," je v izjavi novinarjem povedal Židan. Dodal je, da verjamejo v EU, obenem pa tudi vedo, da je na nek način ogrožena. "Prisotni so populizem in sile, ki razdirajo to skupnost, zato moramo narediti vse za dober rezultat na evropskih volitvah," je poudaril.

Proces oblikovanja kandidatne liste želijo v SD dokončati do konca januarja. Po Židanovih navedbah bodo poskrbeli, da bodo kandidati vrhunski in bodo s ponosom zastopali barve socialne demokracije. Pričakovati je, da bo obris liste znan že danes, vendar so med imeni za zdaj javno razkrili le Fajonovo.

Pestre priprave na evropske volitve imajo tudi v NSi. Vodstvo stranke je na neformalnem posvetu v minulih dneh razpravljalo o sestavi kandidatne liste, o kateri bo sicer dokončno odločil izvršilni odbor v prihodnjih tednih. Že zdaj pa je znano, da bosta med kandidati, med katerimi naj bi bila tudi presenečenja, ponovno aktualni poslanec Lojze Peterle in nekdanja predsednica NSi Ljudmila Novak.

Tudi v SDS, ki ima sedaj tri evropske poslance, potekajo priprave na majske evropske volitve. Evidentiranje kandidatov bodo sprožili v prihodnjih dneh, nakar bodo postopki tekli v skladu s pravili stranke, so za STA pojasnili v SDS.

V Levici trenutno zaključujejo pripravo programa, ki je nadgradnja tistega z zadnjih evropskih volitev in gre v smeri reforme evropske skupnosti. Odprli bodo postopke evidentiranja kandidatov, so pojasnili v stranki, kjer pa o imenih na listi za zdaj še ne govorijo.

V DeSUS so v fazi dogovarjanja za sestavo kandidatne liste. Za zdaj še ni znano, ali bo kandidiral tudi aktualni evropski poslanec Ivo Vajgl, so pojasnili v stranki. S samostojno kandidatno listo, ki jo še sestavljajo, bo na evropskih volitvah nastopila tudi SNS, je pojasnil predsednik stranke Zmago Jelinčič.

Sicer pa je predsedstvo SD današnjo sejo začelo s pogovorom o spremembah volilne zakonodaje, ki jih je naložilo ustavno sodišče. V SD že oblikujejo svojo strokovno skupino, ki bo omogočala dobro sodelovanje pri iskanju rešitev, je povedal Židan in spomnil, da se bodo pogovori strank o tem začeli pri predsedniku republike Borutu Pahorju 17. januarja.

V SD se zavedajo, da gre za strokovno in politično vprašanje, ki ga morajo rešiti v roku dveh let, saj si kot država "ne smemo dovoliti, da bi šli na prihodnje parlamentarne volitve ob tej odločbi ustavnega sodišča", je dejal Židan. A obenem je poudaril, da se ta proces ne sme zgoditi čez noč, pač pa se je treba zavedati tudi posledic, saj bo odločitev verjetno delno spremenila politično realnost v Sloveniji.

Na vprašanje, ali se zavzemajo za preoblikovanje ali ukinitev volilnih okrajev, ni odgovoril konkretno. Po njegovih navedbah je možnih več rešitev, izpostavil pa je tiste, ki so vezane na popravke volilnih okrajev. Za to je potrebnih manj glasov v DZ, a je tudi bistveno več težav pri dogovoru, meni Židan.

apo/apo
© STA, 2019